Klima na Jadranu

Na območju Jadranskega morja večinoma prevladuje mediteranska klima, z izjemo njegovega najsevernejšega dela. V Tržaškem zalivu se čutijo močnejši vplivi zmernega celinskega podnebja, kar se odraža predvsem v temperaturah ozračja in večji količini padavin v spomladanskih in jesenskih mesecih.

Poleg geografsko južne lege slovenskega primorja je eden močnejših dejavnikov, ki vplivajo na temperature ozračja, seveda morje in njegova akumulacija toplote, kar pripomore k manjšim temperaturnim nihanjem; do večjega temperaturnega preobrata na obali pride le v primeru, ko hladen in vlažen zrak prekrije Padsko nižino in severni Jadran.

Najvišje vrednosti temperature zraka dosežejo v mesecih juliju in avgustu, ko se povprečna mesečna temperatura povzpne na okoli 23°C, najnižje pa običajno januarja in februarja, ko povprečna mesečna temperatura zraka znaša 4 do 5°C. Slovenska obala je glede na temperature zraka najhladnejša na Jadranu; proti jugu povprečne mesečne temperature rastejo.

Povprečne vrednosti relativne vlažnosti zraka v severnem Jadranu se gibljejo od 60 do 80 %. V poletnih mesecih, ko so temperature najvišje, je relativna vlažnost najmanjša. Prav v poletnem obdobju je lahko porast oziroma visoka vrednost relativne vlažnosti zraka eden izmed natančnejših pokazateljev bližajoče se nevihte.

Klima na Hrvaškem

Hrvaško klimo določa njen položaj v srednji zemljepisni širini in pripadajoči vremenski procesi. Najvažnejši dejavniki so Jadransko in Sredozemsko morje, Dinarsko gorstvo s svojo obliko, nadmorsko višino in položajem na zračne tokove, odprtost SV delov proti Panonski nižini ter raznolikost rastlinstva. Tako na Hrvaškem prevladujejo tri glavna klimatska področja; celinska, planinska in primorska klima.

Primorska Hrvaška je večino leta v cirkulacijskem področju zmernih širin, s pogostimi in intenzivnimi spremembami vremena, razen poleti, ko pod vplivom azorskega anticiklona to področje pride pod vpliv subtropskega pasu.

Najpomembnejši dejavnik tega podnebja je morje. Poleg neposrednega vpliva ciklonskega delovanja severnega Jadrana, primorsko podnebje izrazito oblikuje tudi močno razgibano dinarsko gorstvo. Poleti na Jadranu prevladuje dolgotrajno obdobje jasnega vremena v polju enakomernega zračnega pritiska okrog 1015 hPa.

Istočasno se na večjih otokih in obali zaradi neenakomernega segrevanja in ohlajanja morja in kopnega ter hribovja in sosednih nižin, razvijajo lokalne dnevne periodične cirkulacije zraka. To se vidi v rednih dnevnih vetrovih z morja na kopno in ponoči s kopnega na morje. Vetrova primorske Hrvaške, ki izstopata po moči, sta burja (piha s SV proti morju, znana je po svojih hitrostih, sunkih in trajanju) in jugo dolgotrajen in močan JV veter z morja).

Absolutne maksimalne temperature ozračja

Po standardih Svetovne meterološke organizacije, je v hladu meterološke hišice do sedaj najvišja izmerjena temperatura zraka na Hrvaškem bila 4. avgusta 1981 v Pločah, in to kar 42,8 stopinj Celzija. Skoraj vse absolutne maksimalne temperature so bile v juliju in avgustu.

Največ izmerjenih maksimumov (spremljano od sredine prejšnjega stoletja) je bilo avgusta 2012. V krajih, kjer so meritve izvajali že prej (od 19. st.) izstopa Crikvenica, kjer je bilo 17. julija 1928 39 stopinj.  Kar 11 krajev je do sedaj preseglo 41 stopinj: Ploče, Karlovac, Nova Gradiška, Cres, Ston, Gorinci, Knin, Abrami, Botinec, Ilok in Letaj-Brana.

Najtoplejša hrvaška mesta

Po skupno zabeleženih dnevih z maksimalnimi temperaturami zraka nad 35 stopinj, izrazito izstopajo regije srednje in južne Dalmacije z zaledjem, osrednja Istra in Slavonija. Rekorder po številu vročih dni  je Knin, nato Govedari na Mljetu, Vrgorac in Sutivan.

Po srednjih vrednostih maksimalnih temperatur zraka v juliju, višjih od 30 °C izstopajo regije srednje in južne Dalmacije in Istra. Področje Kvarnerja in severne Dalmacije ima srednje maksimalne temperature zraka do 30 °C, vzhodna Hrvaška do 29 °C, osrednji in zahodni celinski del do 28 °C.

Praviloma so na Hrvaškem najvišje temperature zraka julija, 10 najtoplejših krajev s povprečnimi mesečnimi maksimalnimi temperaturami so: Šibenik (30,7), Split – Marijan (30,6), Abrami, Imotski, Hvar, Ploče, Rab, Senj, Lastovo in Mali Lošinj (29,2 stopinj).

Temperature morja se merijo s termometrom ali s plovcem s tipalom za temperaturo morja. Poleti se temperatura morja meri s termometrom trikrat dnevno (ob 8., 15. in 19. uri). Najvišje temperature morja so v zadnjih desetletjih bile na Rabu 29,5 stopinj, v Puli 29,4 stopinj in na Lastovem 29,1 stopinja, vse izmerjeno okrog 21. julija 2015.

Temperature morja, ki se merijo s plovcem, se merijo vsako uro dneva. Najvišje temperature so bile 31,1 stopinja v NP Mljet, v Malem jezeru leta 2015, potem v Dubrovniku, Crikvenici,  Mljetu na odprtem morju, v Malinski, Malem Lošinju, Zadru in Opatiji 28 stopinj.