Pričakujmo ekstremne temperature
Poletna vročina in vreme
Računalniške simulacije znanstvenikov kažejo, da bi lahko toplotni valovi postali mnogo pogostejši in intenzivnejši, ter da bi lahko visoke temperature, ki so prevladovale po Evropi poleti 2017, do leta 2050 postale že stalnica.
Prva polovica leta 2017 je bila druga najbolj vroča v več kot 130-letni zgodovini meritev. Povprečna temperatura Zemlje med januarjem in junijem znaša 14,4 stopinje Celzija, kar je 0,9 stopinje nad povprečjem 20. stoletja.
Temperaturni rekordi se vrstijo na več delih sveta
Neobičajno vroč je bil tudi letošnji junij, saj je bil tretji najbolj vroč med vsemi juniji v obdobju od 1880 do 2017, povprečje 20. stoletja (15,5 stopinje Celzija) pa je presegel za 0,8 stopinje. Rekordno vroč je bil sicer lanski junij (2016), takoj za njim pa junij leta 2015, je izmerila ameriška agencija za oceane in ozračje (NOAA).
Junij 2017 je tako 41. zaporedni junij in 390. zaporedni mesec (vsak mesec dobrih 32 let), ki je vsaj nominalno po temperaturi presegel povprečje 20. stoletja. Še posebej močno se segrevata Afrika in Evropa; prva je imela svoj najbolj vroč junij doslej, Evropa pa drugega. V preteklosti je globalne temperature navzgor potiskal predvsem pojav El Niño, ki je bil še posebej močan lani. Zato je še toliko bolj zaskrbljujoče, da letošnje leto brez El Niña prekaša skoraj vsa druga doslej.
Led vse bolj izginja
Znanstveniki izpostavljajo tudi, da je bilo območje pokritosti z ledom na Arktiki junija 2017 celo 7,5 odstotka manjše od povprečja iz obdobja 1981-2010, odkar so leta 1979 začeli satelitska merjenja, na Antarktiki pa je bilo ledu za 6,3 odstotka manj od povprečja. Vzrok temu je dejstvo, da se Arktika segreva hitreje kot ostali deli sveta, zaradi česar se temperaturne razlike med Arktiko in subtropskimi kraji zmanjšujejo. Arktika se segreva hitreje zato, ker se njena bela površina (sneg in led) zmanjšuje, s čemer se zmanjšuje tudi odboj sončnih žarkov. Istočasno se povečuje temna površina (morje) na severu, ki absorbira sonce, pa tudi izparevanje, ki deluje kot ustekleničeni plin.
Klimatske spremembe
Pogosto se kot vpliv na razvoj vremena omenjajo klimatske spremembe. Tudi v preteklosti so bila obdobja podobnih ekstremnih temperatur, ki pa jih ne moremo preprosto pojasniti s povprečnim porastom temperatur v svetu za približno 1 stopinjo Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Za kaj torej gre?
Trenutno obstajata dva modela, ki razlagata povečanje in intenzivnost klimatskih sprememb. V nekaterih delih sveta prevladuje en, drugje pa drugi model.
Po prvem modelu, ki ga je 2012 predstavila Jennifer Francis z Rutgers University v New Jerseyju, je problem v tem, da klimatske spremembe olajšujejo večje prodore vročega zraka z juga na sever in hladnega s severa na jug. Kot teče reka v okljukih (meandrih) počasneje, tako je tudi pri zračnih masah. Ko je med njimi manjša temperaturna razlika, je gibanje zračnih mas počasnejše in v večjih vijugah. To omogoča globlje prodore toplega vremena z juga na sever poleti in hladnejšega na jug pozimi. Poleg tega, da so prodori globlji, so tudi dolgotrajnejši zaradi splošno počasnejšega premikanja zračnih gmot z zahoda na vzhod.
Po drugem modelu, pa se višinski tokovi na velikih področjih (v Evropi bolj kot v Severni Ameriki), selijo na sever, kot se tudi tropska področja širijo proti severu. To pomeni, da efekt slabljenja in meandriranja v naših krajih ni primarni faktor, ki povzroča blokade in ekstremne vročije, temveč je to zaradi pomikanja subtropskih klimatskih pogojev na sever.
Subtropska klima se seli k nam
Klimatolog dr. sc. Krešo Pandžić pravi, da je potrebno upoštevati oba modela, ki sta sicer znana že nekaj let. Poleti, ko se v naši geografski širini sonce giblje proti severu, se tudi značilnosti subtropske klime pomikajo proti severu in tako vplivajo na naše kraje. To pomeni dolgotrajna sušna obdobja in možne obilne padavine.
Z zračnimi tokovi se na sever obenem selijo tudi vremenske motnje. Azorski anticiklon, ki je pravzaprav subtropski sistem z visokim zračnim pritiskom, krepi poletje in ima vpliv na južnih delih Evrope.
Ekstremne temperature so kar 10 krat verjetnejše
Ne glede na model vremenskih napovedi, ki bi imel v naših krajih večji vpliv, pa najnovejše računalniške simulacije znanstvenikov iz World Weather Attrribution (WWA) kažejo, da bi lahko toplotni valovi postali mnogo pogostejši in intenzivnejši, ter da bi lahko visoke temperature, ki so prevladovale po Evropi junija in julija 2017, do leta 2050 postale že stalnica. Vročinski valovi, ki so povzročali požare v Španiji in Portugalski, ter kasneje na Hrvaškem, bodo z globalnim segrevanjem postali kar 10 krat verjetnejši. Vročinski val v Evropi je v tej sezoni (2017) že četrti.
Ps. Preberi tudi tekst: Poletna vročina zna biti tudi pasja. 🙂
