Compare Listings

Štrigova - raj miru, dinamike in eno-gastronomije

Štrigova in Mađerkin breg

Pred leti se je, turistično gledano, Štrigova ponašala »le« s čudovito naravo, vrhunskim vinom, okusno lokalno hrano. Zelo sramežljivo se je spogledovala z morebitnim potencialom verskega turizma. Ko pa so leta 2022 zgradili razgledni stolp Mađerkin breg je Štrigova skorajda v trenutku doživela pravi turistični bum. Razgledna točka Mađerkin breg je sedaj v neizmerni ponos celotnemu območju Štrigove, prekrasno razgledišče je turizem pognalo na »mnogo višje obrate«, vrednost Mađerkinega brega v same promocijske namene Štrigove je »skorajda brezmejna«.

Štrigova in Mađerkin breg

Dobrodošli v turistični regiji, ki se ponaša s certifikatom Green Destinations, regiji, ki živi in diha zeleno, dobrodošli v Medžimurju. »Mikro lokacija« Štrigova je kraj ob sami slovensko-hrvaški meji, kjer se združujejo naravne lepote, kultura, tradicija in eno-gastronomija. Štrigovo krasi in turistično definira razgledni stolp Mađerkin breg. Prepričajte se o edinstvenosti doživetja, ki ga prinaša obisk tega turističnega območja in v katerem bodo uživali vsi vaši čuti, da bo vaše bivanje v Štrigovi odličen počitek za telo in blagor za vašo dušo. Poglejmo si Štrigovo (in zelo prepoznan Mađerkin breg) nekoliko podrobneje.

Štrigova je majhna vas, ki se nahaja na severu Hrvaške, natančneje v Međimurski županiji, na nadmorski višini nekoliko čez 200 metrov. V sestavi občine Štrigova, na 44,79 kvadratnega kilometra površine, je postavljenih deset naselij: Banfi, Grabrovnik, Jalšovec, Leskovec, Prekopa, Robadje, Stanetinec, Sveti Urban, Štrigova in Železna Gora. V njih živi nekaj čez 3.000 prebivalcev, osnovno gospodarsko gonilo – vsaj tako se zdi – je vinogradništvo, zmeraj pomembnejši pa je tudi turizem.

Kakor je že običaj, bomo podali kilometrske razdalje – od Štrigove – do nekaterih zanimivejših krajev: Lendava (23 km), Murska Sobota (26 km), Maribor (72 km), Čakovec (19 km), Varaždin (27 km) in Zagreb (116 km).

»Štrigova je znana kot domnevna lokacija rimskega mesta Stridon, v katerem se je rodil cerkveni oče in učitelj sveti Hieronim. Ima pa sicer tako imenovana »panonska domneva« med strokovnjaki malo zagovornikov. Prvi med zagovorniki so bili celjski grofje, ki so na svoje ozemlje poklicali redovnike pavlince. Cerkev sv. Hieronima in samostan je dal zgraditi Friderik II. Celjski leta 1448. Cerkev je leta 1738 močno prizadel potres, zato je pavlinec Josip Bedeković Komorski leta 1749 dal zgraditi novo«, zapiše wikipedija.

Cerkev, ki jo Hrvati uradno imenujejo »crkva sv. Jeronima«, je znana po dveh zvonikih, kar je specifično, ker sta le na katedralah običajno zgrajena dva zvonika. Tlorisno je cerkev skoraj enaka znameniti baziliki sv. Petra v Rimu. Največja vrednost cerkve pa je v tem, da je v osemnajstem stoletju del svetišča poslikal znameniti slikar fresk Ivan Ranger. Cerkva je zares prekrasna, priporočamo, da jo obiščete. Dodajamo, da je sicer praviloma središče verskega življenja cerkev sv. Marije Magdalene, ki je postavljena v samem osrčju Štrigove.

Med turistične znamenitostmi v kraju Štrigova spadajo tudi trije dvorci: Fodroczy-Dunay, Tkalec in Banfi. Najpomembnejši je slednji, dvorec Banfi, ki se prvič omenja že v trinajstem stoletju. Baročna stavba, v takšni obliki kot je vidimo danes, je bila v večjem delu zgrajena v osemnajstem stoletju na Banfijevem griču z razgledno točko proti Štrigovi. Dvorec je povezan z ljubezensko zgodbo hrvaško-ogrskega kralja Matije Korvina in lepe grofice, hčerke lendavskega grofa Banffyja, ki ji je »kralj Matjaž« zgradil ta dvorec kot nekakšno odškodnino (za opravičilo), ker jo je zaradi državniških dolžnosti bolj poredkoma srečeval«.

Turistična skupnost Štrigova, na svoji uradni spletni strani poudarja: »Po legendi so prvo trto na štrigovskih gričih zasadili že stari Rimljani. Zato je naravno, da je simbolni zaščitni znak tega območja danes Međimurska vinska cesta – najboljši izvirni turistični produkt celinske Hrvaške v letu 2007. Na njej več desetim vinarjem uspe ponuditi najboljše iz lastnih vinogradov. Približno trideset degustacijskih sob in vinskih kleti, vpetih v pokrajino hribovitega dela Medžimurja, je vsakodnevna destinacija številnih obiskovalcev iz države in sveta, kraj zasebnih in poslovnih druženj«. Za seznam vinarjev v Štrigovi kliknite na naslednjo povezavo: https://www.strigova.info/vinske-kuce-i-kusaonice/.

Privoščite si počitek v gibanju in začutite neštete odtenke zelene ter omamen vonj cvetov dreves in rastlin. V Štrigovi sta uveljavljeni predvsem dve rekreacijski krožni poti, ki vodita skozi vinorodno območje in vas seznanjata s kulturno in naravno dediščino, opravite pa ju lahko s kolesom ali peš.

Po Štrigovskem vas vodita pohodna pot »Mađerka« in »Pušipelska kolesarska pot«. Poleg prestižnih nagrajenih vinarjev, kjer lahko poskusite avtohtono medžimursko vinsko sorto pušipel in druge sorte, vas bo popeljala tudi do spomenikov kulturne dediščine, kot je cerkev sv. Hieronima ter številnih kapelic, ki neumorno pripovedujejo zgodbe o minulih časih, njihove lege pa ponujajo nepozabne razglede na vse strani sveta.

Vse ceste in poti v destinaciji Štrigova se prepletajo in vodijo proti Magđerkinu bregu, ki izstopa po terasah, kjer so zasajeni vinogradi, ki mamijo čute s svojo osupljivo lepoto. Z razgledne točke, razglednega stolpa, Mađerkin breg so čudoviti razgledi na štiri države (po nekaterih zapisih tudi na pet držav: Slovenija, Madžarska, Avstrija, Hrvaška in celo Slovaška?!).

Stolp Mađerkin breg, sedaj že zelo uveljavljena turistična atrakcija, je postavljen na istoimenskem hribu, ki je visok 341 metrov, skupaj pa baje merita le kakšen meter manj od Mohokosa, ki velja za najvišjo točko Medžimurja. Stolp je visok 28 metrov, kar je približno pol manj od lendavskega stolpa Vinarium (53,5 metra). Okrog stolpa so številni vinogradi, lastita si jih znana vinogradnika Cmrečnjak in Štampar.

Medžimurski Mađerkin breg tudi nima dvigala kot lendavski, tako da se je treba do vrha povzpeti po stopnicah, baje jih boste morali do vrha premagati 104. Vzpon po njih sploh ni naporen, na vrhu vas nagradi čudovit razgled, bližnja Štrigova je skorajda dobesedno pod vami, lepo se vidi tudi slovenski Ljutomer.

Stolp Mađerkin breg, v obliki zvezdastega tlorisa, so zgradili iz slovenskega lesa, zanimiva arhitektura pa je delo arhitektov Bojana in Igorja Perhoča. Ob stolpu je še kolesarski informacijski center (s polnilnico za električna kolesa).

Ker pa je na tem območju (Štrigove in Medžimurja) precej vetra, so jeseni 2023 v sam razgledni stolp vgradili še glasbilo, tako da lahko obiskovalci sedaj poslušamo glasbo vetra.
T.i. »Goričko sviralo« naj bi baje omogočalo celo nekakšno ustvarjenje zvoka po željah obiskovalcev?! Bomo morali spet tja do Mađerkinega brega, pogledat in poročat. Ali pa bomo to storili, ko bodo odprli še zipline, ki je tudi v njihovih ambicioznih načrtih. 🙂

Meni osebno je razgledni stolp Mađerkin breg prekrasen. Najbolj všeč mi je to, da razgledni stolp nikakor ne izgleda kot tujek, zdi kot da je dobesedno zlit z naravo. Ob stolpu Mađerkin breg se lahko poleži, na voljo so koce in ležalniki, spije se lahko tudi kakšen degustacijski kozarček vina. Dodatno gostinsko ponudbo najdete le kakšnih sto metrov naprej od stolpa, v mini gozdni oazi. Tam se organizirajo tudi številne prireditve, npr. “Jazz v vinogradu”. Preprosto č-u-d-o-v-i-t-o!

Preden se poslovimo od razglednega stolpa, ki mu ob izletniških vikendih kaj hitro zmanjka parkirnega prostora, naj le še razložimo zakaj ime »Mađerkin breg«. Na uradni spletni strani www.vidikovac.eu pojasnijo: »Davnega leta 1940 se je sem zaradi ljubezni preselila Emilija Krauthaker, slavna madžarska balerina, za možem, madžarskim vojakom. Ko je prišla sem, je bila rada naslovljena z Milostiva.

Po moževi smrti je živela skromno. Znano je, da je imela veliko kokoši in vsaka od njih je imela svoje ime. Na jajca je napisala imena kokoši, ki so jih znesle, in jih odnesla v trgovino v Štrigovo, kjer jih je prodajala. Če bi jo kdo vprašal, kako živi, bi odgovorila, da živi od tistih nekaj kokošjih jajc in se hrani z lepoto narave, ki jo obdaja«.

Turistične destinacije Štrigova ne zapustite, ne da bi okusili bogato gastronomsko ponudbo v štrigovskih restavracijah, gostilnah (mi smo jedli v restavraciji Terbotz, bilo je odlično) in degustacijskih prostorih, saj boste prav v njej začutili pravo sožitje človeka in narave.

Poiščite oddih od vseh aktivnosti v številnih apartmajih, počitniških hišah in sobah, ki vas bodo vedno pričakale s široko odprtimi vrati in vas sprejele v oazo miru in neokrnjene narave. Štrigova, ob hitrem razvoju turizma, ponuja tudi zmeraj večjo paleto zanimivih prireditev. Le dodajamo, da se slabega vremena ne bojijo, saj se lahko hitro umaknejo v lepo prenovljen kulturni dom.

Štrigova vam ponuja mir – če ga izberete, športno dinamiko – če se odločite zanjo, eno-gastronomijo – če jo le želite okusiti. Štrigova je tam, kjer se je zemlja zaljubila v nebo, zato ga poljublja s svojimi vrhovi, ta pa ji vrača z najboljšim, kar ima. Sliši se dobro, kajne?

Tekst: Peter Gavez ob pomoči TZ Štrigova, fotografije TZ Štrigova in www.pag.si (Peter Gavez).

Sorodni članki

Odkrijte Požeško-slavonsko županijo

Odkrijte Požeško-slavonsko županijo (na kolesu ali peš). Županija ima resnično izjemno okolico, kjer se prepletata rekreacija in uživanje v dobrotah. Če pa podvomite v svoje kolesarske sposobnosti, si preprosto izposodite električno kolo. Na voljo je kar nekaj ponudnikov. Ni razloga, da bi se odrekli temu doživetju. Dobrodošli!

Nadaljujte z branjem

Bilogora; kjer se Podravina dotakne Slavonije

Največja hrvaška ravnica, slavonska, se na svojih robovih dotika najdaljšega hrvaškega »gorja, gričevnatega hribovja« - Bilogore. Bilogora se s svojo dolžino približno 80 kilometrov razteza skozi tri hrvaške županije: Virovitiško-podravsko, Koprivničko-križevaško in Bjelovarsko-bilogorsko. Bilogora je torej nekakšno »nizko hribovje«, ki je sestavljeno iz niza gomil in gričev, kjer boste »spoznali kaj je ljubezen«. Poglejmo nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Radoboj, majhen veliki kraj

Če ste ljubitelj zgodovine in narave, le slabih 50 minut vožnje od centra Zagreba, približno enako časa porabite do Maribora, je Radoboj v Hrvaškem Zagorju destinacija, ki jo morate obiskati. V Radoboj ob zeleni naravi vabijo še: arheološko najdišče prazgodovinske nekropole pod »tumulima« Podstenje (podstenskimi gomilami), kapela sv. Jakoba (cerkev sv. Jakoba) na Gorjanima Sutinskim, župnijska cerkev Svete Trojice, Radobojski trnac, muzej "Radboa", Center narave Zagorje, Hiža vinove loze in Hiža štruklji z roko v roki z lokalnimi vinarji. Poglejmo si Radoboj nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem