Compare Listings

Sonce, morje in sol

Soline Nin – Solana Nin

Sol in turizem. Tako so rekli v solinah Nin in že leta 2011 odprli interaktivni muzej, ki so ga »posolili« s strokovnimi vodenji po samih solinah, vse skupaj so »popoprali« še s serijo zanimivih (turističnih) produktov.

Soline Nin – Solana Nin

Načrt novih lastnikov je uspel. Soline Nin (uradno, hrvaško ime Solana Nin), njihovo hišo in muzej soli ter njihove dodatne vsebine (dnevi odprtih vrat, festival soli) je v letu 2019 obiskalo okrog 90.000 turistov. Upajo, da bodo kmalu dosegli zavidljivih 100.000 turistov na leto. Vse skupaj v sami zgodbi o uspehu je še več vredno, če upoštevamo, da večino turističnega obiska soline naredijo v treh najbolj vročih mesecih leta (ko je turistična sezona na višku, pa tudi bazeni, polja soli so tedaj v optimalnem obratovanju).

Turistični preporod v solinah Nin, se je začel leta 2010, ko je podjetje prevzel Damir Oštrić. Moder podjetnik je že pred nastopom direktorske funkcije ugotovil, da mora hitro korigirati  »smer delovanja« solin v Ninu (hrvaškem kraljevskem mestu). Ker s svojimi majhnimi kapacitetami proizvodnje soli (od 3000 do 5000 ton soli na leto; ob vsaj 60 »lepih in suhih dnevih«, kolikor jih je potrebno za eno žetev; kompleks solin z 159 bazeni se sicer razprostira na 56 hektarjih površine) z le osnovno surovino soline Nin ne morejo resneje konkurirati »nizko stroškovnim« solinam s severa Afrike, je bilo treba pod nujno narediti in uspešno prodajati izdelke z visoko dodano vrednostjo.

»Čeprav bomo še naprej dobavljali klasično potrošniško sol (ki ima v Ninu zavidljivo raven joda) in industrijsko sol (predvsem za ribiče, za konzerviranje rib ter za »cestarje«, za posip soli po ledenih cestah), je naša želja ustvariti čim več prihodka iz eko soli in sorodnih izdelkov (lastijo si pomemben ekološki certifikat, ki ga imajo le zelo redke soline). Fokus bo na kvalitetnem in mnogo dražjem solnem cvetu,« je novo strategijo razvoja razlagal dolgoletni poznavalec »industrije soli« Damir Oštrić.

Na spletni strani morska-sol.si so o tem cenjenem produktu zapisali takole: »Solni cvet je izredno tanek sloj soli, ki se kot koprena tvori na površini kristalizacijskih bazenov v (sicer redkih) obdobjih brezvetrja. Lahki kristali ostanejo v brezvetrju na površini bazenov, odkoder jih solinarji ročno poberejo. Pravzaprav jih s površine previdno posnamejo, podobno kot posnamemo smetano s površine mleka – opravka imamo torej s smetano morske soli.«

V desetletju novega zagona je podjetje Solana Nin ustvarilo že več različnih produktnih »linij«; predvsem delikatesnih, kozmetičnih in terapevtskih. Zasnovali so že okrog 150 različnih (novih ali »prerojenih«) produktov (prehrana, kozmetika, spominki).

Sanja Stamenić Oštrić, direktorica marketinga Solane Nin se pohvali s paradnim izdelkom solnim cvetom, potem pa s hitrim in naključnim naštevanjem opozori na zelo široko paleto razliko izdelkov: raznolika kozmetika s soljo, piškoti s soljo, otroška slikanica o ptičji ljubezni, sestavljanka, sladoled s soljo, sir s cvetom soli, čokolada s cvetom soli … Dodaja pa: »Iz leta v leto povečujemo naš, že tako izredno bogat, asortiment izdelkov. Zato zmeraj bolj pogosto  sodelujemo z nekaterimi hrvaškimi družinskimi podjetji, ki imajo isto poslovno filozofijo kot mi – delajo ročno, natančno skrbijo za kakovost izdelka in delajo s srčno ljubeznijo«.

Glede na novo poslovno filozofijo, ki so jo pred desetletjem začele gojiti Soline Nin in glede na to, da je podjetje Solana Nin eno izmed redkih, ki sol pridobiva na tradicionalen način z naravnim odvajanjem morske vode s pomočjo sonca in vetra, je bilo tudi odprtje muzeja soli, popolnoma logično. Soline v Ninu so stare že več kot 1500 let, kompleks z 159 bazeni se razprostira na 56 hektarjih.

Na uradni spletni strani www.solananin.hr so o žlahtnosti svojih solin zapisali približno takole: »Celotne soline so čarobni muzej. Stare so več kot 1500 let. O tem pričajo arheološke najdbe iz liburnske (ilirske) dobe, rimska zapornica, velebitska nevihta, zdravilno blato, več kot 200 vrst ptic, staro orodje.

Soline pripovedujejo zgodbo o soli skozi zgodovino, vojne, praznovanja, ljubezen, užitek in delo. V tem času se je marsikaj spremenilo, ena stvar pa je ostala enaka. Sol je še vedno ročno pridelana, tako kot je bila nekoč, z veliko dozo ljubezni in užitka. Že preštevilnim prednikom so polja ninskih soli dala najboljše od sonca, Jadranskega morja in velebitske burje

In kaj vse nam ponuja muzej (skupaj s hišo soli)? Ogledamo si lahko številne črno-bele fotografije, na ogled je staro orodje, vagončki, ki so se že davno nazaj uporabljali za prevoz soli iz bazenov do skladišča.

O samih solinah in pridobivanju soli si lahko ogledamo večjezični dokumentarni film ali pa se »lotimo tudi sodobne interaktivne igre«.

Maketa, ki je na ogled, nam s svojimi svetlobnimi efekti približa način dela v solinah ter videz celotnega območja solin. Seveda lahko v muzeju kupimo tudi številne spominke.

Celotno izkušnjo proizvodnje soli so v muzeju popestrili s zanimivimi vodenji med slanimi bazeni; v slabi uri strokovni vodič turistom razkrije vse faze sušenja morske vode (izvemo npr. tudi , da v solinah Nin iz 1000 litrov morske vode pridelajo približno 30 kilogramov soli).

Ninska slana polja oziroma njihov poseben del, ki ga v muzeju imenujejo »bio park«, je tudi neizogibno območje številnih ornitologov, opazovalcev ptic, ki lahko na tem področju opazujejo več kot 280 vrst ptic (tudi nekaterih ogroženih vrst), ki preletavajo ta del Jadranskega morja, na poti med severom Evrope, Mediteranom in Afriko.

Očitno je, da so v »Solani Nin« slavna zgodovina, skrb za zdravje in ekološki pristop skupaj z modernimi turističnimi prijemi ustvarili zelo uspešno podjetniško zgodbo (mimogrede, Soline Nin so v središču Zagreba leta 2014 odprle prodajno galerijo, muzejsko prodajalno »Priča o soli«). Iz vsega napisanega je  razvidno, da je proizvodnja soli v Ninu postala tudi prekrasna, celovita turistična zgodba.

Cilj menedžmenta podjetja Solana Nin je, da njihove soline postanejo ene izmed svetovno priznanih eko-solin, ki bodo na svetovnih trgih ponujale avtohtone, pa tudi inovativne, hrvaške slane izdelke. Dosedanje delo družine Oštrić zaenkrat podpirajo tudi številni statistični kazalci, ki so dober kažipot za delo v prihodnosti. Nam, radovednim turistom, torej ne preostane nič drugega, kot da le tu in tam »na mestu samem preverimo«, če gre podjetju Solani Nin vse po zastavljenih načrtih …

Za fotografije se iskreno zahvaljujemo »Solani Nin«. Za konec vas pozivamo, da si ogledate čudovito fotogalerijo, foto zgodbo o soli.

Sorodni članki

Loger Nerezinac, ladja muzej

Ladja »loger Nerezinac« je zelo pomemben del kulturne dediščine znanega kvarnerskega otoka Lošinja in hrvaške morske dediščine nasploh. Loger Nerezinac je dragocen primer tradicionalnega ladjedelništva, od leta 2010 pa je ladja tudi na seznamu zaščitenih kulturnih dobrin Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške. Loger Nerezinac, čudovito ladjo muzej, si lahko večinoma zasidrano ogledamo v kraju Mali Lošinj. Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Skywalk, nebeško sprehajališče na Biokovu

Skywalk na fantastično lepem Biokovu bo zagotovo postal ena izmed najbolj spektakularnih turističnih atrakcij na Hrvaškem. Obiska steklenega adrenalinskega balkona nad Makarsko se bodo razveselili predvsem tisti pogumneži, ki imajo radi atraktivne razglede.

Nadaljujte z branjem

Marjan, simbol Splita

Hrib Marjan, ki se nežno dviga nad glavnim dalmatinskim mestom Split, ob sami jadranski obali, je izredno priljubljena destinacija tako za same domačine kot za turiste. Marjan, s svojimi bogatimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, številnimi možnostmi za rekreacijo (tudi plaže!) ter čudovitimi panoramskimi razgledi, vsekakor predstavlja srce in dušo hrvaškega dragulja - Splita. Obiskovalcem Splita, turistične destinacije, vsekakor priporočamo, da se sprehodijo tudi na – ne pretirano visok - Marjan. Že zaradi novega, atraktivnega razgledišča, ki bo zagotovo hipoma postalo eno izmed pomembnejših turističnih znamenitosti mesta, se splača nekoliko potruditi in se povzpeti na dokaj položen hrib Marjan. Poglejmo.

Nadaljujte z branjem