Compare Listings

Voda, vino in pridne roke

Praputnjak, deset zanimivosti

Vodeni sprehod “Odkrijte vse obraze Praputnjaka” v sklopu poletne bakarske prireditve Margaretino poletje je obiskovalcem približal posebnost tega kraja, ki spada k mestu Bakar.

Praputnjak, deset zanimivosti

Članice Praputnjaških društev dediščine so svoje goste popeljale po zeleni dolini Dolčina, kjer je bilo prvotno naselje, vse do suhozidnih vinogradov Takale (dela Bakarskih prezidov), ki so v preteklosti spodbudili izreden razvoj Praputnjaka.

  1. Dolčina – zaščitena podeželska skrivnost Praputnjaka

Praputnjak se dviguje visoko nad Bakarskim zalivom, vendar pa je bilo prvotno naselje v zeleni, rodovitni kraški dolini Dolčina, katere središče je danes zaščiteno podeželsko okolje. Rodovitna dolina Dolčina je Praputnjačanom omogočala, da so živeli od kmetijstva, saj je bila tu rodovitna zemlja in izviri pitne vode – za ljudi (studenec) in živino (lokev), ki se pogosto nahajajo ob glavnih prometnih poteh.

  1. Novo naselje na višini s pogledom na Kvarner

Z izgradnjo Karolinške ceste v prvi polovici 18. stoletja so pričeli Praputnjačani svoje hiše graditi v njeni bližini na višini nad Dolcem, s prekrasnim pogledom na Bakarski in Kvarnerski zaliv. Selitev na novo lokacijo sovpada s prvim valom emigracije. Praputnjačani niso pozabili svojega rodnega kraja in so svoj težko zaslužen denar pošiljali domov, da bi prehranili družino, šolali otroke, kupili nov kos zemlje ali naredili zbiralnike za vodo.

  1. Edino mesto v bakarskem okraju z dvema javnima zbiralnikoma vode

Pitna voda je bila v Primorju vredna toliko kot zlato, zato so v tem času zbiralniki vode postali  pravi statusni simboli. Praputnjak je edino mesto na področju mesta Bakar, ki je imelo kar dve javni cisterni. Tako je bilo očitno, kak pomen je imela dostopnost vode tudi za najsiromašnejše prebivalce, ki si niso mogli privoščiti lastnega zbiralnika vode.

  1. Spodbude za kmetovalce že v 19. stoletju

Napredno razmišljanje so  Praputnjačani pokazali že ob koncu 19. stoletja. Med leti 1882 in 1900 je Gospodarsko društvo Praputnjak s pomočjo zemljiške subvencije domačinom brezplačno delilo, med ostalim, veliko količino semen, sadik trte in sadnega drevja, živino za razplod, obdelovalno orodje in stroje, kar jim je omogočalo uspešno kmetijstvo, še zlasti vinogradništvo in živinorejo.

  1. Takala – prva registrirana kulturna krajina

Del Bakarskih prezidov, imenovan Takala, je bil zaradi svojega položaja in gradnje suhozida  razglašen za prvo registrirano kulturno krajino v Republiki Hrvaški pod okriljem Ministrstva za kulturo.

  1. Od vinske trte Beline do Bakarske vodice

Daleč znano peneče vino Bakarska vodica so pridelovali prav na področju Takale, kar je Praputnjačanom prinašalo znatne dohodke. Letna proizvodnja je bila konec 19. stoletja 30 vagonov letno. Za vrednost letne proizvodnje in prodaje vina pa se je v mestu lahko zgradila ena zidana stanovanjska hiša.

  1. Vrhunsko penino so ustvarjale izključno ženske roke

Ker v Primorju nimajo kleti, so grozdje nosili v praputnjaške gostilne, kjer so postopek izdelave vrhunske penine, zaradi čistoče in urejenosti postopka opravljale izključno ženske, kar je v Evropi prava redkost. Proizvodnja Bakarske vodice v gostilnah počasi izginja in izumira, družina Antić pa je še zadnja, ki na svoji družinski kmetiji praputnjaško Bakarsko vodico izdeluje na tradicionalen način.

  1. Takala v National Geographicu

Fenomen strmih Bakarskih suhozidnih teras je že leta 1962 opazil časopis National Geographic, ki je objavil zgodbo o vinogradih Viktorja Tadajevića in njihovem težaškem obdelovanju. Novinarja M. Grosvenora je fascinirala strmina vinogradov nad morjem in je zapisal: “Priobalne ladje plujejo tako blizu obale, da lahko skoraj utrgaš grozd s trte kar s palube!”

  1. Mali kraj na ravni mesta

V Praputnjaku pravijo, da je bil vsak prodan liter Bakarske vodice vložen v izobraževanje in napredek kraja, ki je prav zaradi tega v mnogočem dosegel mestne ugodnosti. Praputnjačani, ki so emigrirali, so prav tako pošiljali denar, in je tako monumentalna cerkev svetega Josipa nastala prav s trudom izseljencev, ki so kopali Sueški prekop. Mnogi od njih so bili nepismeni in so šolali svoje otroke, da bi si lažje in ceneje dopisovali s svojimi družinami v rodnem kraju.

  1. Vrhnja – oživela noša praputnjaških težakinj

Črnobela noša, imenovana “vrhnja”, je bilo običajno delovno oblačilo pridnih prašutnjaških težakinj, ki jo sestavlja nekaj slojev: fris, naprsnik, vrhnja, tarvez, copati in robec. S ponosom jo nosijo in pred pozabo ohranjajo članice dediščinskih praputnjaških društev.

Sorodni članki

Otok Hvar – 10 top turističnih zanimivosti

Hvar, po velikosti četrti med hrvaškimi jadranskimi otoki, najbolj obiskan otok v osrčju Dalmacije, skriva številne – takšne in drugačne - lepote, ki jih je vsekakor vredno raziskati. Otok Hvar je izjemno priljubljen predvsem med mlajšo generacijo, ki išče odličen prosti čas z neumorno in divjo zabavo. Po drugi strani pa je otok Hvar dobro zapisan tudi med starejšimi popotniki, vsemi, ki si želijo počitnic v čudoviti naravi in šepet kristalno čistega Jadranskega morja.

Nadaljujte z branjem

Badija, otok jelenčkov

Ste že slišali za otok Badija? Nahaja se na vzhodnem delu Pelješkega kanala, kanal Ježevica pa ga ločuje od otoka Korčule. Vsekakor je Badija vreden našega obiska. Zakaj? Kratek odgovor se skriva v naslednjih besedah: plaže, samostan in jelenčki lopatarji (damjaki). Poglejmo razloge za obisk otoka Badija nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Muzej Vučedolske kulture

V bližini Vukovarja si lahko ogledamo atraktiven Muzej Vučedolske kulture. Učili smo se, da so bile stare civilizacije v Egiptu in Mezopotamiji izjemno napredne in da je bila takrat v Evropi »kamena doba«, da smo zaostali v razvoju. Vučedolska kultura kaže, da temu vendarle ni tako.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.