“Istanbul ali ljubiš ali sovražiš”

Eva Šalamon Kaplan je doma v turizmu, ob tem pa je še izredna poznavalka Turčije in Istanbula, v katerem prebiva že skorajda celo desetletje. Eva je poročena s Turkom, njen mož je mož Arda Kaplan, kar le dodatno dokazuje, da je odlična izbira za »izredno poznavalski intervju« o slavnem Istanbulu. O mestu Eva med drugim pove: »Vsak dan tukaj te malo pretrese, malo osupne, in če si dovolj prilagodljiv in potrpežljiv te Istanbul na koncu tudi osvoji. Tukaj ni zlate sredine – Istanbul ali ljubiš ali sovražiš«.

Istanbul, pa tudi druge kose Turčije, nam Eva redno odkriva v instagramu ter na video kanalu https://www.youtube.com/@nevissa. Ampak prej pozivamo še na branje izčrpnega intervjuja o Istanbulu (glej tudi naš uvodni turistični članek, vodič z naslovom Istanbul, velemesto dveh celin). Verjemite, Eva nam Istanbul predstavi podrobno na zares čudovit in zelo zanimiv način. Poglejmo!

1. Eva Šalamon Kaplan, uvodoma vas prosim, da se natančneje predstavite kar sami. Ker je to – več ali manj intervju o Istanbulu – naj bo poudarek predvsem na vaši povezavi s tem ogromnim turškim velemestom, pa tudi z možem oziroma njegovo družino.
Prihajam iz Ormoža, Slovenije in trenutno mineva že 14 let odkar sem svoj naslov preselila v Turčijo, najprej sem bivala na jugu dežele, sedaj je pa že 8 let odkar sva se z možem preselila v očarljivi in kaotični Istanbul.

Moja turška zgodba se je začela precej spontano, leta 2011. Takrat me je turistična agencija, za katero sem takrat delala, kot mlado vodnico poslala v Turčijo – na delo. S tem sem dobila priložnost, da sem Turčijo naenkrat spoznavala skozi dve plati. Najprej skozi rožnata očala turistov, ki sem jih vodila po deželi, in potem skozi oči domačinov, s katerimi sem že na začetku stkala prav posebno vez. V prostem času sem se vedno raje družila z njimi kot s tujci, ker me je iskreno zanimalo, kako živijo in razmišljajo domačini, torej Turki.

Zato vedno rada rečem, da je moja prva ljubezen Turčija, šele zatem moj »Turk«, ki sem ga spoznala kasneje in je danes moj mož. 🙂 Seveda je pri razumevanju turške kulture imela ogromno vlogo tudi moževa družina, ki mi je vedno stala ob strani in mi je pravzaprav predstavila turško kulturo. Zdi se mi, da Turčijo in Turke lahko hitro napačno razumemo, če jo/jih doživljamo površinsko. Jaz sem imela to srečo, da sem jo že od začetka spoznavala iz različnih zornih kotov.

(Do)živeti Turčijo, še posebej Istanbul, je lahko hitro preveč kaotična izkušnja. Tudi midva se na začetku z Istanbulom nisva najbolj razumela. Čeprav sem že nekaj let živela v Turčiji in s Turki, mi je Istanbul pokazal, da tukaj vendarle veljajo drugačna pravila. Vsak dan tukaj te malo pretrese, malo osupne, in če si dovolj prilagodljiv in potrpežljiv te Istanbul na koncu tudi osvoji. Tukaj ni zlate sredine – Istanbul ali ljubiš ali sovražiš. 🙂

2. Iz uvodnih besed lahko nekako sklepamo, da so Turki izredno prijazni, gostoljubni, zelo srčni. Nam lahko več poveste o tem ponosnem narodu, kakšne so vaše izkušnje, tako dobre kot slabe?
Turki so zelo zanimiv narod – njihovo gostoljubje je tako močno zakoreninjeno, da je že kar del njihove identitete. Ena izmed mojih najlepših izkušenj, ki se jih spomnim, je bila, ko sem par let nazaj s skupino turistov prišla v manjši kraj na obrobju Anatolije. Medtem, ko smo se sprehajali po kamnitih ulicah in si ogledovali tradicionalne vaške hiše, nas je družina, ki je ravnokar zajtrkovala na svoji skromni terasi, opazila in v trenutku smo bili povabljeni na čaj in domače sladice. To ni bila izjema. Vedno, ko se pri Turkih kaj skuha ali speče, se to naredi v takšnih količinah, da se ponudi še gostom. Tudi, če so to naključni tujci. Tako delujejo Turki.

Seveda pa ima vsaka medalja dve plati. Turki so izredno ponosni in velikokrat malce zapleteni, kar se tiče komunikacije. Na primer, niso najboljši pri komuniciranju besede “ne“. Raje bodo rekli nekaj med vrsticami, da ne bi slučajno koga prizadeli. To potem lahko vodi do različnih zapletov. Zato pomaga, če imaš vsaj nekaj osnovnega znanja turščine ali zraven nekoga, ki pozna jezik. Takrat takoj dobiš drugačen odnos.

To je bil tudi povod, da sva skupaj s prijateljico v času pandemije ustvarili prvi online tečaj turškega jezika v slovenščini. Želeli sva namreč ustvariti most med jezikovnim prepadom dveh narodov. Tečaj je še vedno na voljo in hvaležni sva, da je pri razumevanju turščine pomagal že 150 slovenskim učencem.

3. Turisti, ki prihajamo v Istanbul, nenehno prihajamo v stik z domačini. Imate za nas kakšne osnovne nasvete pri komunikaciji?
Najboljši nasvet? Nasmeh in »Merhaba«. 🙂 Turki obožujejo, ko se nekdo potrudi, da spregovori v njihovem jeziku, pa četudi gre le za osnovne fraze. To je najhitrejši način, da prebijete led. Še nekaj: veliko se pogovarjajte! Na cesti, v trgovini, na klopci ob Bosporju. Turki so radovedni in bodo z veseljem delili kakšno zgodbo ali nasvet.

Kar se tiče nakupovanja na tržnicah pa se pogajajte pametno in predvsem spoštljivo. Cene v Turčiji niso več nizke, ker so tudi življenjski stroški postali izredno visoki, zato imejte v mislih, da se boste najlažje “zbarantali” ob večjih nakupih. Z nasmehom in malo potrpljenja pa lahko kljub temu dosežete super ceno in zraven dobite še kakšen kompliment.

4. Kako bi ocenili varnostne razmere za turiste v Istanbulu in kakšni so najboljša pravila, da bo potovanje po Istanbulu varno? Takoj po objavi našega članka o Istanbulu so me znanke spraševale, če je Istanbul varen za ženske? Je ženska lahko brez skrbi, če se sama sprehaja po Istanbulu?
Istanbul je ogromno mesto, a je večinoma zelo varno, tudi za ženske, ki potujejo same. Najbolj pristne izkušnje boste doživeli v ulicah izven turističnih območij. Tam se začenja realno življenje domačinov, ki vas bodo radi sprejeli medse.

To pa ne pomeni, da smo tujci dobrodošli v vsaki ulici in tudi prav vsaka ulica v Istanbulu ni varna. Prav je, da se pred raziskovanjem Istanbula dobro informirate o mestu, ste na poti spoštljivi do domačinov in dobro opazujete okolico, da si ne nakopljete težav.

Ključ je v tem, da se držite bolj obljudenih ulic in uporabljate zdravo pamet. Če v kakšni ulici nimate dobrega občutka, je to z razlogom, zato je modro od tam čimprej oditi. Za ženske je pomembno tudi, da poslušamo svojo intuicijo in se ne odzivamo na vsakršno povabilo na čaj.

Kar se tiče oblačenja, dokler oblačila niso izzivalna, ni posebnih omejitev. Mesto Istanbul je zelo raznoliko in vidite lahko vse od modernih kavbojk do bolj tradicionalnih oblačil. V bolj tradicionalnih, konservatívnih soseskah kot sta Eyüp ali Üsküdar boste videli več zakritih žensk, medtem, ko boste v bolj modernih soseskah kot sta Nişantaşi ali Kadiköy videli bolj zahodno modo.

Vedite, da drugačnost v Istanbulu privablja poglede. Oblecite se tako, da vam bo udobno in prijetno. Če boste v Istanbulu v poletnih mesecih, si zapomnite, da vstop v mošeje ni mogoč z oblačili nad koleni in odkritimi rameni, v mošejah si moramo ženske obvezno zakriti glave, ramena in tudi kolena.

5. Vsi vemo, da so turistični predeli v Istanbulu (to pa več ali manj velja tudi za druge »turistične prestolnice«) varni. Ali vendarle obstajajo kakšne istanbulske soseske, lokacije, kamor vi svetujete, da ni »najbolj pametno hoditi«? Kako je z obiski nočnih zabavišč in lokalov, smo lahko brezskrbni?
Istanbul je ogromen, in tako kot vsako veliko mesto ima tudi predele, ki so bolj problematični. Soseske, kot so Tarlabaşi, določeni deli Esenlerja in območja, ki sem jih omenila v tej objavi: (https://www.instagram.com/p/CFXK14wlBRW/) niso najboljša izbira za turiste, še posebej ne ponoči. Ni pa treba biti paranoičen – če sledite svoji intuiciji in ne vstopate na področja, kjer se ne počutite varno, bo vse v redu.

Kar se tiče nočnega življenja – Istanbul ponuja pestro izbiro restavracij, barov in klubov. Najelitnejši so ob Bosporju, ne boste zgrešili če obiščete kakšnega v Beyoglu-ju ali na azijski strani v Kadiköyu. To so območja, kjer se lahko počutite popolnoma sproščeno. Le pazite na svoje pijače in uporabljajte varne prevoze, ko se vračate domov. Turki znajo poskrbeti za zabavo, zato le pogumno, ampak vsekakor z nekaj zdrave previdnosti.

6. Verjetno ste vsaj preleteli naš turistični vodič po Istanbulu, spletno mesto https://pag.si/istanbul/. Se načeloma strinjate z napisanim ali vas je kaj zelo zmotilo?
Prebrala sem vaš vodič in moram reči, da je zelo obsežen in koristen! Zelo mi je bilo všeč, da ste lepo zajeli ključne znamenitosti in bogato zgodovino mesta. To je super uvod za nekoga, ki prvič obišče Istanbul, saj res ponudi dobro osnovo.

Če pa dodam še svojo perspektivo – Istanbul ni samo mesto velikih znamenitosti in zgodovine, ampak ima tudi ogromno manj znanih kotičkov, ki so zagotovo vredni obiska. Na primer, v azijskem delu mesta, kot sta Kadiköy ali Üsküdar, lahko res začutiš lokalni utrip. Tam ni turističnih gneč, pa vseeno najdeš odlične kavarne, tržnice in razglede na Bospor, ki ti zagotovo vzamejo sapo.

Poleg tega bi morda lahko omenili še nekaj sodobnejših lokacij, kot sta Galataport ali Istanbul Modern, ki kažeta, kako se mesto razvija in postaja tudi središče sodobne umetnosti in kulture. In potem so tu še mali skriti biseri – cisterna v Gülhane parku, ki jo večina ljudi spregleda, ali pa sprehod ob Bosporju od Bebeka do Arnavutköya, kjer lahko uživaš ob morju in opazuješ mestni vrvež v elitnejših predelih mesta.

7. Katere znamenitosti Istanbula so najbolj všeč vam osebno? Bom zanalašč vprašal še nekoliko drugače. Recimo, da v Istanbul skočimo le za podaljšan vikend, za t.i. city break, katere predloge, za obisk turističnih znamenitosti, bi nanizali morebitnim bodočim obiskovalcem v dokaj kratkem času, v le nekaj dneh?
Na vrh seznama bi zagotovo postavila Bospor. Razgledi na to ikonično ožino so vedno magični, ne glede na to, ali ga opazuješ z ladjice, kavarne ob obali ali le mimogrede med sprehodom. Mesto na dveh celinah in ta nenehno spreminjajoča se igra svetlobe, vode in urbanega vrveža mene osebno vedno znova prevzame.

Zelo rada imam tudi manj oblegane lokacije, kot je zgornji del Balata ali Cihangir, kjer ozke uličice in barvite hiše pričarajo poseben boemski pridih. In potem je tu še azijski del – Kadiköy, ki je pravi raj za vse, ki iščejo lokalni utrip, odlične kavarne in najboljšo ulično hrano. In da ne pozabim – nič se ne primerja z občutkom miru v Üsküdarju, medtem ko opazuješ sončni zahod ob Dekliškem stolpu.

Istanbul lahko v treh dneh ponudi dovolj, da začutiš njegovo energijo, zgodovino in raznolikost. Je pa to res zelo malo časa za to megalomansko mesto na dveh celinah, kar pomeni da morajo biti bodoči obiskovalci zelo selektivni pri načrtovanju poti in si prilagoditi raziskovanje glede na njihova osebna zanimanja, saj vsega zagotovo ne bodo utegnili videti.

Istanbul je mesto, ki ponuja za vsakega nekaj. Ključ je v tem, da si ga prilagodimo glede na svoje želje. Nekateri imajo radi zgodovino, drugi vpoglede v življenja domačinov, tretji so gurmani, nekateri pridejo samo po nakupih. Namesto splošnega odgovora kaj naj si obiskovalci ogledajo v treh dneh, bi jih raje povabila, da dobro preštudirajo mesto in lokacije, ki jih zanimajo, ter si pripravijo podroben in personaliziran program. Na mojih socialnih omrežjih bodo našli veliko nasvetov, lokacij, vpogledov in razlag, ki jim lahko pomagajo pri takem načrtovanju.

8. Sam si predstavljam, da so izkušnje turističnega vodiča v samem Istanbulu izredno dragocene za vsakega obiskovalca. Katera dejstva, informacije, pa najbolj zanimajo turiste? S katerimi pa vi osebno najraje postrežete, tudi nekoliko šokirate?
Najprej jih vedno pritegne moja osebna zgodba – kako živim tukaj v Turčiji, kako krmarim med turškimi kulturnimi normami in vsakdanjimi izzivi ter kako sem kot Slovenka uspela razumeti to drugačno družbo. Vprašanja, kot so: “Kako si se navadila na turški način življenja?” ali “Kako so tvoji starši sprejeli, da si poročena s Turkom?”, so skoraj vedno prva tema pogovorov.

Najraje jih presenetim z nečim, kar jim popolnoma spremeni predstavo o Turčiji. Še vedno se pogosto srečujem z ljudmi, ki si to državo predstavljajo kot zelo konservativno oziroma zastarelo in rigidno. Takrat se mi nagajivo zaiskrijo oči, saj jim imam priložnost pokazati, kako raznolika in napredna je Turčija v resnici. Turčija ni le dežela čaja, kebaba in mošej. Je dežela, kjer lahko vidiš najsodobnejšo infrastrukturo, z Istanbulom kot srcem mednarodnega dogajanja – ne le za turizem, ampak tudi za poslovne priložnosti, moderne tehnologije, kulturo in umetnost.

Pogosto jih šokiram, ko jim razložim, kako velik in raznolik je turški trg. Na primer, ali si vedel, da Turčija proizvaja vrhunska električna vozila? Ali pa da je Istanbul eno najhitreje rastočih središč za startupe na svetu? In potem so tu še vsakdanje stvari, ki pokažejo drugačno plat – na primer, kako je tradicionalni turški dom lahko opremljen z najnovejšo tehnologijo ali kako so mladi tukaj neverjetno ambiciozni in delavni.

Ampak z veliko raznolikostjo pridejo tudi veliki kontrasti. Na eni strani je tukaj teženje k napredku in najnovejšim sistemom, ki se prepletajo s tradicionalnimi normami. Najlepše se ta kontrast vidi iz kakšnega razgleda na obzorje Istanbula, kjer se starodavni bazarji prepletajo z energijo kaosa, in na drugi strani stojijo futuristične poslovne stavbe, ki spominjajo na New York ali Dubaj.

Turčija je kot mozaik, kjer je vsak kamenček del pisane celote. Najlepše mi je, ko lahko skupaj spoznavamo Istanbul skozi različne oči in gradimo mostove med kulturami. Mislim, da to obiskovalce najbolj navduši – spoznanje, da je Turčija veliko več, kot so si kadarkoli predstavljali.

9. Sultanahmet, staro mestno jedro Istanbula, je glavni turistični cilj skorajda vsakega obiskovalca Istanbula. Eva, vas lahko prosim, da nam podate nekaj dodatnih informacij (nasvetov) o tej istanbulski soseski, ki jih »ni tako zelo enostavno najti na samem svetovnem spletu«?
Sultanahmet je na prvi pogled klasično zgodovinsko središče Istanbula, polno znanih znamenitosti, kot so Modra mošeja, Hagija Sofija, Topkapi palača, Grand Bazar. Ampak, če pogledaš malo globlje, pod površje, se pred teboj začne razpletati zgodba, ki je precej bolj fascinantna, kot izgleda na prvi pogled.

To območje je skozi stoletja doživelo ogromno: Rimljani so ga gradili, potresi tresli, križarji ropali, Osmani pa osvojili in popolnoma preoblikovali. Ampak pravi čar Sultanahmeta se nahaja pod vsemi znamenitostmi. Pod utripajočim središčem mesta se skriva nevidni svet.

Mesto je bilo pogosto tarča napadov in vsakič, ko so sovražniki napadali, so najprej skušali prekiniti dotok vode. Zato so pod zemljo zgradili zapleten sistem podzemnih cistern in tunelov, ki pričajo o strateški pomembnosti tega območja skozi zgodovino in so vodili direktno do palač in ključnih stavb, kot je Hagija Sofija. Nekateri tuneli so tako globoki, da se zdi, kot da vodijo v srce zgodovine. In najboljša novica? Del teh tunelov naj bi kmalu odprli tudi za javnost. Kmalu bomo lahko hodili po teh skrivnostnih prehodih, kjer so nekoč stopali samo vladarji največjih imperijev.

Ko hodiš po Sultanahmetovih ulicah, si zapomni, da nisi samo turist na zgodovinskem območju – si raziskovalec večplastnega mesta, kjer dobesedno vsak kamen pripoveduje svojo zanimivo zgodbo.

10. Lahko to vprašanje še nekoliko razširiva na celoten Istanbul? Katere istanbulske destinacije, lokacije, znamenitosti – pa ne te najbolj očitne, ki jih »poznamo že skorajda vsi« – so vam osebno še posebej pri srcu?
Istanbul je kot knjiga brez konca – odpreš eno poglavje, in ko misliš, da si odkril že vse, se ti odpre naslednje. Jaz bi rekla, da te to mesto najbolj očara v trenutkih, ki jih doživiš. Moji najljubši trenutki so zgodaj zjutraj, ko se nad Bosporjem dviga jutranja meglica, takrat imaš mesto lahko popolnoma zase. Modrina vode in neba sta v rahli jutranji zarji zaviti v sivkasto bel odtenek, iz katere se vzpenjajo orisi mošej z ozkimi minareti. Nobene gneče, le galebi in valovi, ki nežno pljuskajo ob obalo. Zdi se, kot da takrat Istanbul res zadiha, preden začne živeti svoj kaotični dan.

Eden mojih najljubših razgledov je iz mestnih parkov, kot sta recimo Otagtepe ali Nakkaştepe. ki ponujata panoramo na Bospor in simbol Istanbula – mostove čez dve celini. Je kot opomnik, da si na edinstvenem mestu na svetu, kjer se prepletata vzhod in zahod.

Če želite doživeti modrino Bosporja, je najboljši nasvet, ki vam ga lahko zaupam, da ne rabite plačevati za turistične ladjice. Vkrcajte se na javni potniški trajekt, na redno Bosporsko linijo, ki vas zraven domačinov popelje po tem slavnem ožinskem prelivu. Vetrič v laseh, sonce na obrazu in pogled na obalo s palačami, mošejami in lesenimi dvorci – to je trenutek, ko se Istanbul razkrije na popolnoma drugačen način.

Potem so tu še moji majhni zakladi. V kleti »tepiharne« Nakkaş se nahaja podzemna cisterna, ki je prava mala skrivnost in jo lahko obiščeš brezplačno. Pod znano Istiklal Caddesi, kjer se dnevno sprehodi več kot 2 milijona ljudi se skriva skriti tunel (točno lokacijo sem razkrila na mojem instagram profilu) in je prava pustolovščina za raziskovalce.

Medresa Çorlulu Ali Paşa je najbolj pristna “šišarna” v mestu. Nekoč so jo uporabljali kot šolo za islamske učenjake, danes pa v njem veselo žuborijo vodne pipe in zvoki srkanja turške kave. Ta medresa je eden izmed skritih draguljev. Verjamem, da ste že večkrat šli mimo nje, pa je verjetno sploh niste opazili. Nahaja se nedaleč stran od Grand Bazarja, malo naprej od Beyazit tramvaj postaje v smeri proti Çemberlitaşu. Za občutek, kako je živeti in delati ob Bosporju, je pa najboljša lokacija Perili Köşk – vstop v zakulisje enega večjih turških holdingov, kjer imaš razgled na vile ob Bosporju samo zase in je sicer odprt samo ob vikendih. To je samo nekaj mojih ljubih kotičkov in seznam se z leti samo še veča. 🙂

11. Bralci me bodo zasovražili, če vam ne bom zastavil naslednjega vprašanja. Katere so vam najljubše restavracije in jih priporočate tudi turistom (govorimo torej o dobri, skorajda odlični, hrani z zelo sprejemljivimi cenami? Kje naj si privoščimo značilen »istanbulski zajtrk«?
Moje najljubše restavracije so ponavadi izven turističnih območij, v soseskah ki so vsaj dobro uro oddaljene iz centra mesta. Zato sem za to priložnost izbrala nekaj restavracij, ki so vendarle enostavno dostopne in hkrati ponujajo odlično izkušnjo – tako v okusu kot vzdušju.
Za odlično, pristno turško hrano:
1. Çiya Sofrasi (Kadiköy): Na meniju imajo tradicionalne turške jedi, ki jih ne najdete povsod. Na primer, polnjeni cvetovi bučk ali različne lokalne enolončnice. Vse je pripravljeno z ljubeznijo do turške tradicije.
2. Zübeyir Ocakbaşi (Beyoglu): Če želite doživeti vrhunski kebab, pripravljen na odprtem žaru, je to pravi kraj. Meso je vedno sveže, začimbe previdno izbrane.
3. Kanaat Lokantasi (Üsküdar): To je klasičen lokal z domačo hrano. Njihova specialiteta so pečene perutničke.
4. Sultanahmet Köftecisi (Sultanahmet): Znani so po svojih köftah (mesnih kroglicah), ki jih postrežejo s svežim kruhom in solato. Preprosto, okusno in na voljo v zgodovinskem predelu mesta – kjer ponavadi najtežje najdete okusno in cenovno ugodno hrano.

Za značilen “istanbulski zajtrk”:
1. Van Kahvalti Evi (Cihangir): To je pravi raj za ljubitelje zajtrka. Postregli vam bodo z vsemi klasikami – od sira, oliv, marmelade, medu s smetano, svežega kruha do toplih jedi, kot so menemen (turški sataraš) ali gözleme (tanka slana palačinka z nadevom).
2. Bazlama Kahvalti (Nişantaşi): To je eden najbolj priljubljenih zajtrkovalnih lokalov v mestu. Znani so po domačem kruhu in bogatem izboru marmelad, sira ter toplih jedi. Tukaj je zajtrk pravo doživetje – pripravite se na obilje!

3. Kale Cafe (Rumelihisari): Tradicionalna zajtrkovalnica z lokacijo tik ob Bosporju. Popolno za počasen, sproščen začetek dneva.
4. Çakmak Kahvalti Salonu (Beşiktaş): Če želite bolj živahno vzdušje, se odpravite v Beşiktaş. Tukaj so ulice polne lokalov, kjer strežejo ogromne zajtrke. Ta salon je eden najboljših, tako po okusu kot po sprejemljivih cenah.

12. Vsi vemo, da je gastronomija v Istanbulu preprosto fantastična. Kaj pa najraje pripravljajo domačinke (se že sami uvrščate med njih ??)? Katere jedi so skorajda dnevno na mizah istanbulskih družin?
Haha, težko bi rekla, da sem čisto prava domačinka, čeprav živim tukaj že vrsto let. 🙂 Sem pa turško kuhinjo hitro posvojila in doma pripravljam večinoma turške jedi.

Na mizah turških družin se praktično vsak dan znajde juha (çorba). Najbolj priljubljeni sta mercimek çorbasi (juha iz rdeče leče) in ezogelin çorbasi (juha z lečo, rižem in začimbami). Jed, ki te pogreje in nasiti – nepogrešljiv uvod v vsakdanji obrok. Zanimivo je, da si veliko Turkov tudi za zajtrk privošči juho.

Turški zajtrk je v zadnjem času požel veliko slavo, vendar naj povem, da se ta pripravi samo ob nedeljah, ko je doma cela družina. Njihov glavni obrok je večerja. Zelo radi imajo zelenjavne jedi z olivnim oljem (zeytinyagli yemekler), kot so polnjene paprike, jajčevci ali polnjeni vinski listi (sarma). Poleg tega so tu klasike, kot je kuru fasulye (beli fižol v paradižnikovi omaki) s pilavom (rižem), kar je prava domača turška hrana.

Obroki so pogosto postreženi s svežimi solatami, na primer çoban salatasi (solata s paradižnikom, kumarami in peteršiljem), in obveznimi prilogami, kot so turšije (vložena kisla zelenjava) ali jogurt, ki je tukaj osnovni del skoraj vsakega obroka. V jedeh nikoli ne manjka tudi limone, ki jo radi pokapljajo po solati ali juhi.

Za bolj posebne trenutke pripravljajo manti – to so majhni ravioli, polnjeni z mesom, preliti z jogurtom in stopljenim maslom. Čeprav jih ne jedo vsak dan, so zelo priljubljeni.

To je samo nekaj jedi iz turškega vsakdana. Ne glede na to, kaj Turki jedo, je obrok hrane vedno družabni trenutek, miza pa polna. Priznam, da sem se tega hitro nalezla. Turška kuhinja ima to čarobno sposobnost, da združuje ljudi. Nič čudnega, da se potem ob obisku Turčije počutiš kot doma. 🙂

13. Tudi vaš naslednji odgovor bodo naši bralci z veseljem preučili. Kje (in kaj) nakupovati v Istanbulu? Marsikje na spletu beremo, da se nakupovanje na veliki tržnici in egipčanski tržnici začimb – zaradi pretiranih ceni – ne splača najbolj?!
Nakupovanje v Istanbulu je izkušnja zase. Mesto ponuja vse – od tradicionalnih bazarjev do modernih nakupovalnih centrov, od uličnih stojnic do ekskluzivnih butikov. Kaj nakupiti v Istanbulu? Zagotovo tekstil in oblačila. Turčija je znana po kakovostnem bombažu in usnju. Poiščite lokalne znamke kot so recimo LC Waikiki, Mavi, Adilişk, ipd. te znake imajo najboljše razmerje med kakovostjo in cenami.

Potem so tukaj začimbe in čaji. Najugodnejše najdete v supermarketih in na tržnicah na azijski strani. Usnjeni izdelki in torbice so odlične kvalitete. Tudi tukaj kupujte lokalne znamke kot je recimo Derimod. Preprog in ročno izdelane keramike verjetno ne rabim posebej omenjati, hvaliti?!

Splača se nakupiti tudi dišave, razkužila, tudi kakšna zdravila, ki so precej cenejša kot v Evropi, veliko se jih dobi brez recepta. In nenazadnje sladkarije – to so najboljši spominki. Baklava, turški lokum, in seveda viralna dubajska čokolada na tisoč in en način.

Če ste ljubitelj osebnih odnosov in želite doživeti bazarsko vzdušje, pa vseeno ne želite preplačati izdelkov, obiščite torkovo tržnico v Kadiköyü ali sobotno v Beşiktaşu. Če bi raje ostali v centru mesta sta tukaj območja Mahmutpaşa in Tahtakale (od Grand Bazaarja po hribu navzdol proti Eminönü) za nakupe tekstila ali nakita po dostopnih cenah. Tukaj kupujejo tudi domačini.

Ena možnost je tudi Arasta Bazaar na Sultanahmetu, ki je sicer manj znan, a prijetnejši za nakupovanje kot znamenita Velika tržnica. Cene so še vedno turistične, a je vzdušje bolj umirjeno. Če vam ni mar za cene in si želite izkušnjo iz Grand Bazaarja ali Spice Bazaarja, se pa oborožite z dobrim občutkom za barantanje in predvsem uživajte v nakupovalnem procesu. Prodajalci tam so poligloti že od mladih nog in zagotovo bo to zares posebna izkušnja.

Če ste pristaš nakupovalnih centrov in oblačil znanih modnih znamk, je tukaj dostopna Istiklal ulica na Taksimu, ki ponuja vse od hitre, ulične mode pa vse do luksuznih znamk. Če vas zanimajo dizajnerske trgovine in premium znamke ali turški butiki pa se zapeljite do Nişantaşi. Cevahir AVM, Vadi Istanbul, Istinye Park, Mall of Istanbul so sodobni nakupovalni centri z vsemi mednarodnimi in turškimi prestižnimi znamkami. To je dobra izbira, če iščete evropsko nakupovalno izkušnjo.

14. Kako bi opisali izkušnjo ob obisku azijskega dela Istanbula in kakšne so glavne značilnosti tega dela mesta? Kakšno je vaše mnenje, imate kakšen dober nasvet?
Obisk azijskega dela Istanbula je popolnoma drugačen svet v primerjavi z bolj turističnim in kaotičnim evropskim delom. Čeprav je še vedno del istega mesta, ima azijska stran Istanbula drugačno energijo – tukaj se tempo življenja umiri, vzdušje je bolj domačno in pristno.

Azijska stran turistom ponuja nekaj dobro ohranjenih bosporskih palač, veliko zelenih parkov, največjo mošejo v celi Turčiji in najvišji razgledni stolp. Vendar azijski del ni namenjen hitremu ogledovanju znamenitosti, ampak doživljanju vzdušja. Vzemite si čas za počasne sprehode in čaj ob Bosporju in raziskovanje lokalnih tržnic.

Najboljši način za prihod na azijsko stran je z vapurjem (trajektom). Že sama plovba čez Bospor je izlet zase. Ne pozabite poskusiti lokalne hrane. Kadiköy ima najboljšo ulično hrano v mestu – poskusite midye dolma (polnjene školjke), tantuni (začinjen mesni zavitek) ali domač ayran (jogurtov napitek).

Azijska stran ponuja tudi najlepše sončne zahode v mestu. Obalna promenada ob Kiz Kulesi (Dekliški stolp) v kombinaciji z vročim čajem in simitom v roki je skoraj obvezna točka za zaključek dneva. Ob jasnem vremenu postreže z zlato paleto barv in razgledom na neskončen horizont mošej na drugi celini.

15. Kako bi opisali »turistično ponudbo Bosporja« in kaj bi turisti morali vedeti, preden se odločijo za izlet po tej morski ožini? Imate kakšen »adut v rokavu«, kako se izogniti »goljufijam« pri predragih kartah križarjenja po Bosporju?
Bospor ni samo morska ožina – je utripajoča žila Istanbula, ki povezuje Evropo in Azijo, obdana s palačami, trdnjavami in osupljivimi razgledi. Vsak, ki obišče Istanbul, bi skoraj moral doživeti plovbo po Bosporju, saj je to eden najboljših načinov, da začutiš Istanbul.
Turistična ponudba za izlet po Bosporju je raznolika – od kratkih panoramskih voženj do celodnevnih križarjenj s postanki.

Glavne možnosti so:
1. Javni trajekti (Şehir Hatlari): To je najbolj pristna in cenovno ugodna možnost. Na voljo sta dve različici:
– Kratka tura (1,5 ure, brez postankov) – dovolj za osnovni vtis.
– Dolga tura (6 ur, s postankom v Anadolu Kavagi) – idealno, če želite raziskati skrajni sever mesta, z razgledom na tretji Bosporski most, od katerega naprej se začne Črno morje in uživati v ribjem kosilu ob Bosporju.

2. Turistični izleti s privatnimi ladjami: Krajši izleti (približno 2 uri), ponujajo vodiča, čaj ter včasih tradicionalne prigrizke. So nekoliko dražji od javnega trajekta, a vseeno dostopni.
3. Turški večer na ladji: Tukaj gre za kombinacijo križarjenja, hrane in zabavnega programa (trebušne plesalke, folklorni plesi). Zabavno, a pogosto precej komercializirana varianta.
4. Najem zasebne jahte: Če potujete v skupini in bi želeli zasebnost ali si želite bolj ekskluzivne izkušnje, lahko najamete manjšo zasebno jahto – idealno za posebne priložnosti in večje skupine.

Na kaj paziti pri nakupu izleta po Bosporju:
• Ne kupujte kart od uličnih prodajalcev! Pogosto prodajajo predrage vozovnice za ladje, ki so slabo organizirane ali ponujajo manj, kot obljubljajo.
• Vedno preverite uradne cene. Če se odločite za javni trajekt (Şehir Hatlari), kupite karto neposredno v pristanišču.
• Pazite na “budget” ture, ki obljubljajo luksuz. Če je cena sumljivo nizka, je velika verjetnost, da bo ladja stara, gneča velika in postrežba slaba.
• Najboljši čas za plovbo? Zgodaj dopoldne za mirno doživetje ali ob sončnem zahodu za romantičen razgled.

Moj osebni adut? Za najboljšo izkušnjo po dostopni ceni pojdite do pristanišča Eminönü in kupite karto za javni trajekt Şehir Hatlari – dobite avtentično vožnjo z lokalci in enak razgled kot na dragih zasebnih turah. Ne glede na izbiro – uživajte v plovbi! Bospor ima tisti poseben čar, ki vedno znova očara.

16. V osnovnem članku o Istanbulu smo omenili ples trebušnih plesalk, magično vrtenje dervišev, degustacijo kave in »šloganje iz njene usedline« … Mogoče nam lahko zaupate, kam se »splača iti na ogled dervišov (in trebušnih plesalk)?
Če želite doživeti vrteče se derviše, je pomembno vedeti, da to ni zgolj predstava, ampak duhovni ritual (Sema), ki izvira iz sufizma. Pravi sufijski obredi so redki, a obstaja nekaj krajev, kjer jih lahko doživite na bolj ali manj pristen način:
1. EMAV Mevlana Kültür Merkezi (Fatih) – Začenjam s pravim mevlevijskim samostanom, kjer domačini še vedno živijo Rumijevo filozofijo in kjer se še vedno izvajajo pravi sufijski obredi. Občutek je avtentičen, saj gre za manj turistično in bolj duhovno doživetje. Za več informacij: https://www.instagram.com/p/DFsyvhnI_LR/).
2. Galata Mevlevihanesi (Beyoglu) – To je ena najstarejših mevlevijskih lož v Istanbulu. Tukaj so obredi ravno tako tradicionalni in imajo bolj duhovno noto. Pred ogledom priporočam tudi obisk njihovega muzeja.
3. Hodjapasha Cultural Center (Sirkeci) – Eden bolj dostopnih in profesionalno organiziranih predstav, ki poteka v nekdanjem otomanskem hamamu, ambient pa doda mistični občutek.

Trebušni ples je pa bolj povezan s turško zabavno kulturo kot pa s tradicijo, ki bi jo našli v vsakdanjem življenju. Sultana’s Dinner & 1001 Nights Show (Harbiye) je eden izmed najbolj znanih večerov v stilu “turške noči”, kjer poleg trebušnih plesalk nastopajo tudi folklorne skupine.

17. Bližamo se zaključku intervjuja. Katere istanbulske turistične zgodbe so vam še posebno pri srcu? Smo kaj pozabili povedati o Istanbulu, pa bi morali? Kaj je potrebno še poudariti?
Istanbul je mesto zgodb. Kamorkoli se obrneš, najdeš sled preteklosti, ki je prepletena s sodobnim življenjem. Istanbul je mesto, ki je bilo prestolnica treh velikih imperijev, preživelo je vojne, pretrese in potrese, osvajanja, a se je na koncu vedno znova preoblikovalo v nekaj novega. In prav to me pri njem najbolj navdušuje – njegova neskončnost.

Pomembno je vedeti, da Istanbul ni mesto, ki bi ga “odkljukali”. Je prevelik, preveč raznolik, preveč intenziven. Zato je najboljši nasvet, da ne poskušate videti vsega naenkrat. Sprehodite se, usedite v majhno kavarno, opazujte ljudi, naročite čaj in se prepustite vzdušju. Pustite si čas, da ga odkrijete, ker vsaka ulica, vsak kotiček Istanbula pripoveduje svojo identično zgodbo.

Mesto ponuja vse. Zgodovino, razglede, hrano, kulturo, in ja, tudi kaos in prevare. Zato zna biti obisk Istanbula za mnoge nekoliko “preveč”. Ampak resnica je, da Istanbul ni mesto, ki bi ga lahko videli v enem obisku. In to je čar Istanbula – vedno se lahko vrnete in odkrijete nekaj novega. Ne glede na to, ali ste v Istanbulu prvič ali že desetič, vedno vam bo imel kaj novega za povedati.

18. Za sam konec, še dodaten izziv. Recimo, da smo vsaj približno spoznali Istanbul. Kam naprej po Turčiji se naj odpravimo? Kakšni so vaši napotki, kam najprej, kaj obiskati »pod nujno«? In če imamo čas za enodnevni izlet, ko smo že v Istanbulu, kam naj skočimo?
Če želite začutiti pravo dušo Turčije, se podajte na jugovzhod. Mardin je starodavno mesto kot iz zgodbe 1001 noč. Kamnite hiše, ozke ulice in pogled na ravnice Mezopotamije – tukaj se zdi, kot da se je čas ustavil. Je popolno za raziskovanje zgodovine in bogate kulturne dediščine.

Gaziantep je raj za gurmane! To mesto je znano kot prestolnica baklave, poleg tega pa ponuja izjemno kulinariko in muzej mozaičnih umetnin iz antičnega mesta Zeugma, ki je pravi biser. Za boljšo predstavo skočite na moj YouTube video, kjer najdete celo zgodbo iz jugovzhodnega dela Turčije: https://studio.youtube.com/video/yuJ5lOD2NCU/edit.

Če vas mikata sonce in morje, sta tukaj dve posebni destinaciji, ki ju toplo priporočam. Fethiye – še vedno manj znan Slovencem, a eden najlepših obalnih krajev v Turčiji. Tukaj vas čakajo Modra laguna (Ölüdeniz), čarobni zalivi in soteska Saklikent – idealno za tiste, ki iščejo naravno lepoto in malo avanture.

Alaçati je pa očarljiva vasica na egejski obali in je prava mešanica romantike in sproščenega vzdušja. Znana je po vetrovnih razmerah za surfanje, unikatni arhitekturi in prikupnih kavarnah. To je kraj, kamor hodi dopustovat turška smetana.

Če imate na voljo le en dan za izlet iz Istanbula, bo Bursa najboljša odločitev. Nekdanja osmanska prestolnica, je namreč polna zgodovine. Obiščite Zeleno mošejo, uživajte v pogledu na hrib Uludag in poskusite njihov slavni Iskender kebab – ena najboljših različic kebaba v Turčiji.

Sapanca in Maşukiye sta druga alternativa. Če potrebujete oddih v naravi, sta to odlični destinaciji. Jezero Sapanca je sproščujoče, okoliški gozdovi pa so kot nalašč za piknike ali mirne sprehode. Maşukiye je znana po potokih in odličnih restavracijah, kjer strežejo sveže pripravljene ribe.

Če si želite še bolj vizualne predstave, lahko pokukate v moje YouTube videje – tam pokažem, kako te kraje doživeti skozi oči nekoga, ki res uživa v odkrivanju Turčije. Najlepše pri tej državi je, da vedno znova preseneti, ne glede na to, kam se podate.

Eva, hvala za vaše izčrpne odgovore. Upam, da se prav kmalu srečamo v Istanbulu. Nam lahko, prosim, izdate še vaše kontaktne podatke (tudi povezave za vaša socialna omrežja in podobno), če bomo (in to bomo zagotovo :-)) potrebovali turističnega vodiča po Istanbulu?!
Hvala tudi vam za prijeten pogovor! In seveda, z veseljem delim svoje kontakte. Instagram: https://www.instagram.com/nevissa/. Tukaj redno delim nasvete o potovanjih po Turčiji in skrite kotičke Istanbula, enako delam na facebooku.. Moj YouTube kanal pa je: Nevissa Istanbul (https://www.youtube.com/@nevissa). Tam najdete video vodiče, potovalne nasvete in izkušnje iz prve roke. Se že veselim morebitnega srečanja v Istanbulu – ob dobri kavi ali sprehodu ob Bosporju! 🙂

Ps. Spraševal je Peter Gavez, urednik www.pag.si. Za čudovite in zanimive odgovore ter fotografije se uredništvo www.pag.si iskreno zahvaljuje izredni poznavalki Istanbula – Evi Šalamon Kaplan.