Brioni: prekrasna zapuščina Rimljanov, Kupelwieserja in Tita

Ste tam, na drugi strani. Ste pa tam tudi na drugi strani vsega. Za trenutek tam pozabite na vse obveznosti, naglico, posel, saj ste na otočju 14 otočkov in čeri, med katerimi so največji Veliki in Mali Brion, kjer ni nobenega prometa, razen tistega s kolesi, vlakcem in električnimi vozili. Tu ni hrupa, ki nas vedno znova vrže iz tira, celo v najmanjšem mestu. Tukaj ne vladajo avtomobili, razen Titovega cadillaca, zaščitnega znaka otočja, ob še nekaterih drugih simbolih – zgovornem kakaduju Kokiju, slonici Lanki, hotelu Neptun, čolnarni ter znamenitem safari parku, ki ga je ustanovil Tito leta 1978.

Ko prispete sem, vas zato prevzame lenoba. Vse je tako upočasnjeno. Nikamor drugam vam sploh ni za iti. Želite samo uživati v dišečih borovcih, modrini morja in prekrasnih plažah, rimskih ostalinah, čarobni naravi in divjih, tudi eksotičnih živalih, kot so na primer zebre, ki so takoj na dosegu roke. Da ne omenjam pavov. Kamorkoli se zazrete, so tam. Počasno se šopirijo in razkazujejo lepoto svojega perja.

Vila v zalivu Verige

Seveda je najbolje otočje spoznavati v lastni režiji, mu posvetiti cel dan in si vzeti dovolj časa, da lahko po ogledovanjih uživate še na kateri plaži ali vsaj v osvežilni pijači v katerem od lokalov s perfektnimi razgledi. Ni kar brez razloga to otočje že od davnih časov veljalo za počitniški kraj.

Brioni so bili naseljeni že v neolitiku, med prvimi pa so blagodejne koristi morja odkrili Rimljani, kar se jasno vidi v zalivu Verige, kjer so si zgradili podeželsko vilo, katere ostanki so še danes vidni. Uporabljali so jo kar 700 let, zgradili pa so jo v 1. st. pr.n.št. To je bila prava luksuzna stavba z dvema peristiloma, tu so bili tudi hrami morskega božanstva Neptuna, kapitolske triade ter boginje ljubezni in lepote Venere. Mozaiki, freske, štukature in marmor so krasili to luksuzno vilo, okoli katere so se prepletale sprehajalne poti. V morju so bile resda kamnite skale, je pa pristop v zaliv regulirala veriga, po kateri je zaliv tudi dobil ime. Danes si lahko samo predstavljamo, kako je bilo nekoč.

Rimljanom je treba vsekakor priznati, da so si izbrali enega od najlepših zalivov za svoje počitnikovanje. Rimske počitniške vile so bile tudi na hribu Kolci, v zalivu Dobrika, v današnjem pristanišču, na področju zelenjavnega vrta na Velikem Brionu, v zalivu Sv. Mikula na Malem Brionu, zapisi pa govorijo tudi o strukturah v podmorju otoka Vange.

Avstrijsko zdravilišče

Kakšen potencial imajo Brioni, je vedel tudi vizionar Paul Kupelwieser, ki je zaslužen za današnji videz otočja. Kakor pritiče Avstrijcem, ki so takrat vladali na tem področju, je razvil otočje v pravo turistično meko.

Lastnik otočja je postal leta 1893. Da bi izkoreninil malarijo, je na Brione povabil slavnega bakteriologa Roberta Kocha. To mu je tudi uspelo in otočje se je začelo pospešeno razvijati ter postalo avstrijsko mondeno klimatsko zdravilišče in turistična destinacija.

Zgradili so hotele, vile, zimski bazen z ogrevano morsko vodo, čolnarno z ordinacijo in stanovanjem otoškega zdravnika, gospodarski kompleks s hlevi, vzdrževalnimi prostori, vinsko klet, zakristijo ob gotski cerkvi Sv. Germana. Zapuščene kamnolome so spremenili v urejena sprehajališča, z odpadnim materialom pa zgradili kar 50 km cest, stez in poti.

Takrat so uredili tudi današnje pristanišče, kjer je bilo med I. sv.v. sidrišče podomornic, zgradili so tudi tri opazovališča. To je bilo tudi pomembno obrambno področje za celoten pulski prstane, saj je bila Pula glavno avstroogrsko vojaško pristanišče. Na Velikem Brionu na hribu Straža so zgradili utrdbo Brioni, kasneje imenovano Tegetthoff, ter utrdbo Peneda. Na Malom Brionu pa so postavili utrdbo Brioni Minor, največjo utrdbo obrambnega sistema pulskega pristanišča, ki je danes popolna kulisa za gledališke predstave v režiji Šerbedžijevega Gledališča Ulysess. Takrat so ozemlje med utrdbami branili s številnimi baterijami topov in možnarjev.

Igrali so polo in golf

Ko je po I. sv.v. Avstro-Ogrska propadla, pa to ni pomenilo, da bodo Brioni utonili v pozabo. V času italijanske vladavine so postali ekskluzivno letovišče, usmerjeno v šport in zabavo. Tako so leta 1922 pričeli z gradnjo enega od največjih golf igrišč v Evropi, uredili nova teniška igrišča, ustanovili so celo polo klub.

Po samomoru industrialca Kupelwieserja so Brioni prešli v državno last Kraljevine Italije. Mimo njih ni šla niti burna zgodovina II. sv.v. Tu je bila nastanjena italijanska ter nacistična vojska. Zavezniki so otok bombardirali leta 1945. Štiri leta kasneje, ko so spomini na vojne strahote počasi pričeli bledeti, se je Tito odločil, da bo na Brionih imel svojo rezidenco.

Predsedniška rezidenca

Zgradili so uradno predsedniško rezidenco Belo vilo, vilo Brionko ter počitniško hišo na otoku Vangi. Tito je to otočje oboževal, še posebej otoček Vango, na katerega je povabil številne znane osebnosti: takrat izjemno popularni igralki Sophio Loren, Elizabeth Taylor, igralca Richarda Burtona in Kirka Douglasa.

V teh tridesetih letih, kar so bili Brioni njegova rezidenca, je Tito sem pripeljal okoli 90 predsednikov držav, prav toliko premierjev in številne druge politike in predsednike bratskih komunističnih partij s celega sveta. To je bilo novo zlato obdobje otočja.

Narodni park so Brioni postali leta 1983, z naslednjim letom pa so začeli prihajati izletniki. Pred samo nekaj več kot 100 leti so bili Brioni še stalno naseljeni, tam je živelo okrog 700 ljudi, tu je bila tudi šola. Z današnje perspektive je to kar nepredstavljivo. Zadnji prebivalci, tričlanska družina svetilničarja je otok zapustila istega leta, ko so na Brione pričeli prihajati turisti.

Sloni brez potomcev

Brioni so bili nekdaj še kako znani tudi po eksotičnih živalih. Tukaj ste lahko videli slone, zebre, pave, kakaduja, številne druge živali. Večino jih je Tito dobil v dar od drugih državnikov, ki so prišli sem na obisk. Najbolj eksotičen je bil vsekakor Sony, največji indijski slon v Evropi, ki je bil težji od petih ton. Na Brione je prišel leta 1970 kot dvoletni mladič, Titu ga je podarila Indira Gandhi. S svojo družico Lanko, indijsko slonico je živel kar 40 let. Danes je živa samo Lanka.

V safari parku lahko vidimo preživele potomce zeber in indijskega goveda, tudi lamo,  kamerunske koze ter noje. Poleg njih živijo tudi domače živali – istrska ovca pramenka, istrski in dalmatinski osel, koza, zagorski puran ter istrsko govedo.

Eksotične živali

Tudi v času pred Titom so tu občasno bivale eksotične vrste živali, ki so delno živele v kletkah ali ogradah, delno pa so se gibale prosto, predvsem na Velikem Brionu. Leta 1912 jih je privedel lastnik takrat znanega živalskega vrta v Hamburgu, Carl Hagenbeck. Ta je tukaj tudi ustanovil postajo za prilagajanje živali pred odpošiljanjem v evropske živalske vrtove.

Brioni so bili eksotični tudi v daljni preteklosti. Teh živali sedaj na srečo danes več ne moremo videti. Sledovi v skalovju pa pričajo, da so bile tukaj. Na štirih lokacijah na Velikem Brionu – na rtih Pogledalo/Vrbanj/Barban, Ploče, Kamik/Plješivac in Trstike/Debela Glava, je ohranjenih kar dvesto odtisov stopal teropodnih in sauropodnih dinozavrov iz obdobja zgodnje krede, kar pomeni iz časa od 130 do 100 milijonov let nazaj. Podobne ostanke lahko vidimo še na otokih Vanga, Galija in Vrsar.

Primerjava njihovih stopal z našimi je kar zastrašujoča. Zato se raje vrnimo v varnost nekdanjega mondenega letovišča. Spijmo koktejl na terasi hotela Neptun in uživajmo med čakanjem na prihod ladje, zahajanju sonca, lagodnem sprehajanju turistov po obali, zasidranju jaht. Morje je povsem mirno, zbirajo se še zadnji izletniki. Vrnemo se v Fažano in se poslovimo od Brionov z obljubo, da se kmalu spet vrnemo. O Brionih še namreč niso povedane vse zgodbe. O njih bi lahko napisali cele romane.

Kje jesti in piti

Restavracija Neptun
Restavracija Galija
Kavarna Neptun
Caffe bar Školjka
Caffe bar Brioni
Restavracija Saluga
Caffe bar Sony in Lanka

Kaj pogledati

Bizantski kastrum
Bazilika Sv. Marije
Mediteranski vrt
Stara oljkaZaliva Verige
Fazanerija
Stopinje dinosaurusa
Safari park
Poučna pot Zelenikovac
Steza dobrih vibracij
Podvodna pot Verige

Pot razgledišč
Čolnarna
Stolp donžon
Cerkev Sv. Germana
Benečanski kaštel
Cerkev Sv. Roka
Cerkev Sv. Antona
Vila Pavov
Kupelwieserjevo grobnico
Fortifikacijski objekti
Razgledišča

Za tekst in fotografije se zahvaljujemo hrvaški novinarki Barbari Ban. Na njeni spletni strani Hello Istria lahko pogledate številne članke o prekrasni Istri.