Cimper, spominski dom rudarstva

V interpretacijskem centru Cimper, ki je del »Ekomuzeja Međimurje«, so obravnavane različne teme, od same geneze premoga, preko zgodovinskega razvoja, tehnologije, vpliva na skupnost, življenja rudarjev ter hudih posledic za zdravje in trpljenje. Mini muzej rudarstva Cimper skozi sodobna multimedijska orodja pripoveduje zgodbo o bogati zgodovini premogovništva, dnevnega kopa, na območju Murskega Središća, ki stoko tik ob slovenski meji (do Lendave je manj kot 7 kilometrov, do Čakovca 16 km).

Na spletni strani www.czk-rudar.hr/cimper/ lahko med drugim izvemo: Rudarstvo na severu Medžimurja je imelo velik vpliv na vse vidike življenja v tej regiji vse do sredine 70-ih let dvajsetega stoletja. Tako se mesto Mursko Središće s zagonom spominskega doma Cimper zahvaljuje za svoj razvoj prav rudarjem in bogati rudarski zgodovini. Kot trajno zahvalo in pomnik neštetim junakom je v hiši Cimper na ogled multimedijska razstava, ki obiskovalce podrobno in na zanimiv način seznanja z zgodovino rudarjenja in težkim življenjem rudarjev v tem kraju.

Kaj pravzaprav je Cimper? Enostavno pojasnilo nam poda hrvaški portal www.7dnevno.hr: Cimper je vhod v premogovnik, danes pa je to ogromen betonski hangar, ki se nahaja na visokih betonskih “nogah”. V spodnjem nadstropju se obiskovalcem spominskega doma Cimper predstavi nekdanje življenje rudarjev s kratkim filmom, ki razloži, kaj premog sploh je in kako nastaja. Če se želite sami prepričati o kakovosti premoga, se lahko dotaknete koščkov izkopanega premoga.

V zgornji etaži muzejskega doma Cimper je vse podrejeno zgodovini in zgodbi o premogovniku in rudarjih. V enem delu te velike sobe so steklena tla, skozi katera lahko vidite dno rudnika. Simulirane sence rudarjev prikazujejo, kako je bilo videti nekoč, med drugim pa sta tu tudi dve lutki, ki predstavljata mitološki bitji, škrata, ki sta bivala v rudniku. Po verovanju lokalnih ljudi so bili namreč v vseh rudnikih dobri in zli palčki. Dobri bi rudarja, ko bi se zgodila kakšna težja nesreča, potegnili na površje, s slabimi škrati pa bi nesrečni rudarji žal za vedno ostali pod zemljo«.

Cimper z različnimi podatki tudi opominja, npr.: »V noči z 8. na 9. november 1961 je v jami izbruhnil požar, v katerem je življenje izgubilo deset rudarjev. Med običajnim delom v rudniku so delavci zavohali dim in kmalu zatem še plamen. Zaradi požara med 14. in 15. nadstropjem je življenje izgubilo deset rudarjev, nekateri pa so se uspeli splaziti na varno. Do tragedije je prišlo zaradi neupoštevanja predpisanih varnostnih ukrepov pri delu«.

Visitmeđimurje, uradna turistična stran Medžimurja izpostavi: »Huda gospodarska kriza, ki je v začetku 20. stoletja izčrpala prebivalstvo, je mnoge rudarje prisilila, da so svojo delovno dobo preživeli v premogovniku v Murskem Središću in okolici. Z naključnim odkritjem premogovnih plasti ob bregovih reke Mure se je začela doba premogovništva na tem območju in prva jama »Hrastinka 1« je bila odprta leta 1925.

Rudnike so še naprej odpirali, tako da so »Međimurski premogovniki« kmalu zaposlovali več kot 1.700 ljudi. Najsevernejše mesto na Hrvaškem, Mursko Središće, zaradi svoje rudarske zgodovine nosi znak mesta rudarjev«. Dodajmo, da so rudniki delovali vse do leta 1972 (zaradi nizkih cen bencina je industrija pridobivanja premoga postala nerentabilna), skoraj vsaka družina v Murskem Središču je imela najmanj enega rudarja.

Občina Mursko Središće, ki se še z nekaterimi drugimi projekti (npr. rudarska etno hiša) spominja – nekoč – zelo pomembnega rudarstva in v enem izmed svojih dokumentov navaja: »Med naselji Peklenica, Mursko Središće in Hlapičina so odkrili izdatne plasti premoga, v enem letu pa so izkopali 200.000 ton rjavega premoga. Odprtih je bilo več novih premogovnih polj. Kot nekakšen opomin na izkop premoga sta vzpetini, imenovani halda in pogreb ali graben.

Premog so kopali v površinskih in podzemnih rudnikih. Izkopani so bili kilometri podzemnih rovov in prostorov, na površje pa spravljeni odpadni materiali, nastale so vzpetine, ki so v največji možni meri zaščitene kot dediščina. Vendar pa so problem podzemni rovi, ki se občasno sesujejo«. Glej članek Večernjega lista z naslovom: »Kombajn završio u jami«.

Hrvaška turistična skupnost poudarja: »Cimper, spomenik rudarstvu in rudarjem je zgrajen točno tam, kjer so rudarji vsak dan delali. V tem muzeju lahko zavohate rudo, greste skozi isti prehod, kot so ga uporabljali rudarji, poslušate zgodbo o težkem življenju teh delavcev, a po njihovi zaslugi je celotna regija napredovala. Mnogi med njimi so dali tisto najdragocenejše, kar so imeli, svoje zdravje, svoja življenja.

Poleg dejstev, hologramov in zanimivih karikatur si lahko v spominskem domu ogledate tudi legendarne zgodbe, povezane z rudarji. Vsekakor pa so pridne medžimurske roke tudi v tem primeru iz navidezno običajne, stare in leta zapuščene rudarske postaje naredile senzacionalno zgodbo, ki jo bodo uživali tako mlajši kot starejši. Izkoristili so najboljše, kar imajo, in to s ponosom ohranili za prihodnost«.

Prijave za vstop v Cimper, spominski dom rudarstva, so možne po predhodni najavi na czkrudar@gmail.com ali na telefonsko številko 099 590 7086, strokovno vodenje pa je na voljo v hrvaškem in angleškem jeziku.

Vsekakor bo leta 2024, ko bo na novo in dodatno zaživel še projekt navidezne resničnosti, obisk Spominske hiše rudarstva Cimper zelo zanimiva turistična avantura. Temu lahko samo pritrdimo, saj je tudi našo novinarsko ekipo obisk spominskega doma Cimper razveselil. Opozarjamo pa, izogibajte se zelo vročih dni, v spominskem domu rudarstva zna biti zares, zares vroče (klime nimajo in je tudi ne bodo imeli, ker je tudi rudarji niso poznali). 🙂

Ps. Tekst: Peter Gavez, fotografije: »Rudar, centar za kulturo Mursko Središće«.