Compare Listings

»Ko spregovorijo stare ulice«

Moja mala kala

Kala do kale, spomin do spomina … Tako nekako že stoletja govorijo v Crikvenici. Sedaj se je Turistična skupnost Crikvenica odločila, da bo organizirala prireditev Moja mala kala, ki bo oživela staro (mestno) jedro Crikvenice in turistom razkazala crikveniške male »kale« (v prevodu bi lahko rekli majhne, »ozke uličice«). Skratka, v soboto, 29. 7. 2023, se bo Crikvenica vrnila v neke stare čase, začelo se bo popotovanje po starih ulicah Crikvenice, polnih zgodovine in tradicije, kjer vsak kamen, vsak trg, vsako dvorišče in vsaka uličica (kala) pripovedujejo svojo zanimivo zgodbo in oživlja našo domišljijo.

Moja mala kala

»Moja mala kala ni samo prireditev, ki bo ravno ta dan doživela premiero – je tudi zgodba o ljubezni med tradicijo in ljudmi, prebivalci Crikvenice. Ne zamudite priložnosti, da vam v Crikvenici razkrijemo številne zgodbe iz naše bogate preteklosti.

Tudi obiskovalci ste lahko aktivni udeleženci na starih dvoriščih in ozkih kamnitih uličicah Crikvenice, saj bo vsak »zanimiv vogal starega jedra« spremenjen v zanimiv oder. Mestece Crikvenica, vsaj njegov star kamniti del, bo postalo čudovita kulisa prireditve Moja mala kala, ki jo bo bodo bogatili glasba, ples, kotički za otroke, predstavitve ljudskih običajev, ulični igralci in zabavljači, seveda pa ne bo manjkala niti odlična eno gastronomska ponudba.

Stopite v naš časovni stroj in spoznajte, kako zveni tradicionalna glasba na t.i. »sopilama«, s pomočjo profesionalcev se prelevite v nadarjenega slikarja, sestavite zimzelen lovorjev venec in okusite jed, ki jo lahko uživate le pri nas v Crikvenici – »crkveniške rupice«, seveda v kombinaciji z odlično domačo vinsko kapljico. Čaka vas še veliko drugih etnoloških aktivnosti, a odkrijte jih sami,« optimistično svojo novo prireditev »Moja mala kala« napoveduje lokalna Turistična skupnost Crikvenica.

Direktorica Turistične skupnosti mesta Crikvenica Marijana Biondić poudarja: »Moja mala kala je prireditev, s katero želimo prikazati, kako je nekoč izgledalo življenje v naši Crikvenici. Naši obiskovalci bodo lahko pokukali v staro jedro Crikvenice in odkrili crikveniške kale (uličice) – Kalu svetog Antona, Kalu Grgura Ninskog, Kalu Andrije Kačića, Goricu braće Cvetić in Školsku.

Nad njimi se vije Ulica Pavla Radića, ki bo prav tako vključena v program prireditve Moja mala kala in hkrati povezuje vse kale ter prireditvene prostore. Kale smo do sedaj v turističnem smislu nemara po krivici zapostavili. So jedro zgodovinske Crikvenice, kraj, kjer se je vse začelo in od koder prihajajo mnogi Crikveničani, tako kot moja mama. To je bil glavni razlog, da smo se odločili za takšen dogodek, takšno prireditev.

Poleg tega je v turizmu zelo pomembna tradicija. Tradicija zagotavlja pristnost in nas dela drugačne od drugih in prav to želijo turisti doživeti na destinaciji, ki jo obiščejo. Žal mi je, da danes kale niso ohranjene v popolnoma prvotni obliki, a ne glede na to so še vedno pomemben del crikveniške preteklosti, dediščine in spominov, zato menim, da lahko še marsikaj prikažejo, pokažejo, oživijo …

Upam, da se vidimo na prireditvi Moja mala kala, ko bodo crikveniške ozke uličice, od 20.00 naprej, postale “zvezde” našega turističnega dogajanja, postale najbolj očarljiv del mesta, v katerem bodo uživale vse generacije. Odkrijte skrite kotičke našega mesteca Crikvenica, pokukajte v naše romantične ulice in dvorišča, naj bodo to najbolj ustvarjalni tihi pripovedovalci, polni modrosti in številnih izkušenj«.

Ps. Fotografije: TZ Crikvenica.

Sorodni članki

Pust, čas norčij

Maškare, plesi, zabava in smeh. Pa preganjanje hudobnih zimskih duhov. To je pust. Pust mora biti tudi masten okrog ust. Pustne šeme, maske, karnevale poznajo povsod po svetu. Tudi Hrvaška pri tem ni nobena izjema, še več, v Reki se vsako leto odvija eden izmed največjih pustnih karnevalov v Evropi.

Nadaljujte z branjem

Kurent in Kurentovanje

Kurent, včasih imenovan tudi korant, je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni slovenski etnografski pustni lik, značilen je predvsem za območje Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Po izročilu s poskakovanjem kurenti s hudim truščem svojih zvoncev iz dežele odganjajo zimo in zlo, vanjo pa kličejo pomlad ter dobro letino. Pravilneje pa bi bilo morebiti reči: kurent je magičen etnografski lik, ki odganja slabo in prinaša srečo in zadovoljstvo. Kurentovanje, največjo slovensko prireditev odprtega tipa, že več desetletij tradicionalno organizira mesto Ptuj, seveda pa velja tudi za največji slovenski (in srednjeevropski?!) pustni festival.

Nadaljujte z branjem

Reški karneval; praznik pustnih mask

Reški karneval (hrvaško: Riječki karneval) je osrednja hrvaška (verjetno pa tudi regijska?) manifestacija petega letnega časa – pusta. Karneval tradicionalno že več desetletij velja za prvi večji (turistični) vrhunec leta, ki se mu z vsem srcem posveča celotno mesto Reka.

Nadaljujte z branjem