Compare Listings

»Baš vam je lijep taj vaš Zagreb«

Prav lep je ta vaš Zagreb

  • 8. novembra, 2020
  • Blog
  • 0

“Veste, če bi živel v Zagrebu, bi šel vsak dan na to vašo tržnico v Dolcu. Potem bi kupil časopis in se usedel na kavo v eno od kavarn v Tkalčićevi. Ta ulica je tako čarobna, ljubka, polna duše. Verjamem tudi, da je polna tudi odličnih zgodb.”

Prav lep je ta vaš Zagreb

Tako je najino srečanje začel moj prijatelj, ki je ravno prišel iz tujine na obisk v Zagreb. Kot otrok je očaran, poln novih izkušenj in doživljajev se sprašuje ali je to resnična slika življenja v mestu Zagrebu.

Nasmiham se, ko ga poslušam, ker je resnično razkril pristno vzdušje mesta in počasi hodim z njim od »Jelačić placa« (Trg bana Josipa Jelačića) proti Dolcu. Všeč mi je vloga Zagrebčanke – gostiteljice prijateljem in znancem med njihovim obiskom v Zagrebu.

Najraje srečanje organiziram v bližini Manduševca, pri fontani, ob izviru vode na glavnem zagrebškem trgu, imenovanem Jelačić plac. Zgodbo o Zagrebu rada začnem z legendo o deklici Mandi, ki je slavnega bana srečala pri tem izviru, on jo prosil, naj mu zagrabi vodo. To je ena izmed legend o tem, kako je Zagreb dobil ime.

Z Manduševca lahko vidite zagrebško katedralo, zato vsi želijo takoj iti v to smer. Toda v mojem enodnevnem sprehodu se ta prvovrstna zagrebška turistična znamenitost obišče na koncu dneva.

Najprej se odpravimo proti tržnici Dolac, glavnemu trebuhu mesta. Priročno je videti, kaj se tam ponuja, kajti ponudba zagrebških restavracij je v veliki meri odvisna od ponudbe na tržnici Dolac. Pokusimo kakšno izmed številnih zagrebških kulinaričnih specialitet. Branjevke, številne pridejo na Dolac iz bližnjih manjših krajev Zagreba, tokrat ponudijo odličen domač sir, skuto, kislo smetano.

Okoli osrednjega dela tržnice so nahajajo »kafiči«, po katerih se vije vzdušje  starih zagrebških gostiln. V njih zagrebško kavo najpogosteje pijejo pripadniki starejše, zlate generacije občanov. Rada prisluškujem njihovim pogovorom, saj lahko slišite marsikaj, od seveda aktualnih dnevnopolitičnih razprav pa vse do tega, ali bi se Gradec in Kaptol, nekdanja posvetna in cerkvena dela današnjega mesta Zagreb, sploh morala združiti.

Na Dolcu je tudi priročno preveriti, kaj ponujajo za kosilo v majhni restavraciji ob bogato založeni ribarnici. Vonj, pa tudi samo vzdušje, vas bosta zagotovo pritegnila. Če imate radi burek, poiščite eno izmed redkih starih »burekdžinic«, kjer boste našli lepo sočno poslastico, po kateri zagotovo vsaj pol dneva ne boste potrebovali večjega obroka hrane.

Z Dolca se spustimo do Tkalčićeve (ulica Ivana Tkalčića), resnično slikovite ulice, polne majhnih kavarn in restavracij. Ta ulica predstavlja avtentični Zagreb. Po skrbni izbiri, kje bomo popili kavo, boste zagotovo slišali zgodbo o zgodovini ulice, ki je bila nekoč potok, ta pa še zmeraj teče pod stolom, na katerem sedite.

Ta ulica je imela zares zanimivo življenje, od tega, da je bila meja med Kaptolom in Gradcem, do razvoja majhnih obrti, vključno z intimnimi storitvami nočnih dam, katerim so celo postavili spomenik, pa vse do razvoja gostinske ponudbe iz poznih 80-ih let prejšnjega stoletja.

Z lenobnim pitjem kave boste počasi vstopili v zgodbo mističnega Zagreba. To je mesto z vrsto podzemnih rovov, z duhovi, ki se po Radićevi ulici spuščajo iz Gornjega grada. Sprehod bomo nadaljevali čez t.i. Krvavi most do že omenjene Radićeve ulice. Vendar pozor, takoj ko bomo prečkali Krvavi most, se najprej ustavimo. Za to sta dva razloga.

Najprej bomo spoznali, da moramo upočasniti in si nekoliko oddahniti, da lahko nadaljujemo s hojo navkreber proti Gornjemu gradu. Drug razlog so skrivne in mračne sile, ki vas bodo zadržale prav na tem mestu, kjer je bilo polno krvavih konfliktov.

Krvavi most je bil namreč kraj krutih, zelo nasilnih spopadov med prebivalci Gradca in Kaptola. Krvavi most je kraj, na katerem so tekli potoki krvi, mnoge človeške usode so se končale prav na tem mestu. To je zelo skrivnostno mesto, ki je polno legend, neverjetnih zgodb. Tam lahko vstopite tudi v enega izmed podzemnih tunelov, ki so odprti tako za meščane kot turiste.

“Recimo, ta Radićeva,” nadaljuje moj prijatelj. “Vsakič, ko grem po tej ulici, se mi zdi, kot da se priklonim mestu. Nekako ponižen postanem in hvaležen, da sploh lahko vstopim v Gornji grad.

“Dejansko je Radićeva ulica, kjer so hiše videti visoke, ker se vzpenjaš dokaj strmo  navkreber. In zdaj si predstavljajte vse te številne skrivnosti, ki jih najdete v številnih kleteh in podstrešjih teh stisnjenih hiš, če ste pogumni in drzni«.

Uživamo v pogledu z vrha ulice in čeprav bi bilo zanimivo nadaljevati naprej, v našem enodnevnem sprehodu skozi mesto se vendarle odločimo za prehod skozi Kam(e)nita vrata. Danes so to še edina ohranjena vrata srednjeveškega mesta.

Tam je danes pravo pravcato majhno svetišče, kjer lahko kupite in prižgete svečo ter molite. Zagrebčani radi hodijo tja in se zahvaljujejo bogu. Pogosto uporabljamo rek, originalno v hrvaščini: ” Možeš slobodno otići na Kamenita i zapaliti svijeću!”

Bodite pripravljeni na številne zgodbe in legende o Kamenitih vratih. Te zgodbe najraje poslušam ob pokušanju izvrstnih slaščic, ki jih ponuja bližnja kavarna galerija “Lav”. Tam lahko uživamo v aktualni majhni razstavi, čudovito urejenem ambientu, fini kavi in ​​sladkem pecivu ali torticah. In vse to dobimo s pogledom na zgodovino mesta.

Prišli smo v Gornji grad. Zamislite si, da ste vstopili v svet srednjega veka. Predstavljajte si, da se sprehajate po nedeljski promenadi v široki krinolini ali pa pozdravljate dame tako, da se jim poklonite z elegantnim klobukom. Tukaj se nikamor ne mudi. Čas se je ustavil ter ujel mirni duh mesta, kajti točno takšen je tudi pristen Zagreb. Tih, prijeten za sprehod in kavico ter poln zanimivih zgodb.

Uživajte v čudovitem razgledu na celotno mesto s promenade, imenovane Strossmayerjeva promenada (Strossmayerovo šetalište). Obiščite stolp Lotrščak, iz katerega opoldne strelja top iz legende v boju s Turki. Čeprav bomo tam uzrli priljubljeno zagrebško vzpenjačo, ki nas lahko spusti do spodnjega »Donjega grada« in gneče na Ilici, najdaljši ulici preštevilnih trgovin in gostega mestnega vrveža, je moj predlog, da še naprej uživamo v lepotah spominov, razgledov na mesto in zgodb o zagrebških čarovnicah.

Ne vem zate, ampak jaz zaradi sprehajanja postanem zmeraj lačna. Če torej na Dolcu niste pojedli porcije sardelic ali vsaj slastnega bureka, potem vsekakor priporočam obisk restavracije, ki vabi z odlično hrano, izjemno postrežbo in koščkom zgodovine. Do restavracije “Stari fijaker” pridete, če se spuščate po Mesniški ulici proti Ilici. Vse kar ponuja gostilna Stari fijaker je super, vendar predlagam, da si na koncu vendarle prihranite nekaj prostora v želodcu za slovite zagorske štruklje.

Zagrebško sprehajanje nadaljujemo po Ilici pa vse do Cvetnega trga (Cvjetnog trga). Tukaj se nudi veliko možnosti za priložnostno nakupovanje ali naključno srečanje s prijateljem, ki gre slučajno mimo. Popoldne tukaj mestna žila močneje utripa, kot kjerkoli drugje po Zagrebu.

Še vedno moramo izpolniti obljubo in se odpraviti do visoke zagrebške stolnice. Za tiste, ki jih zanima svet sakralne umetnosti in arhitekture, ima Zagreb resnično spodobno ponudbo. Katedrala je čudovita zagrebška znamenitost, ob kateri zlahka ostanemo brez besed, vendar pa nam daje neverjetno življenjsko moč ob koncu prijetnega zagrebškega dne.

Na koncu našega sprehoda moj prijatelj zaključi: »Koliko skrivnostnih in zanimivih zgodb skrivate Zagrebčani. Včasih se mi zdi, da nam prikazujete le delček zgodbe, ostalo pa je vaša dobro varovana skrivnost. Vaš Zagreb je tako lep!«

Po mestnem središču nas je popeljala Andreja Tonč, Zagrebčanka, ki piše ganljive zgodbe o Zagrebu svojega otroštva in mestnega življenja v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja in jih objavlja pod naslovom “Moja zgodba o Zagrebu”. Zgodbe si lahko preberete na spletnem mestu www.mojapricaozagrebu.hr. Avtorici teksta se v uredništvu www.pag.si zahvaljujemo tudi za spremljajoče fotografije.

Sorodni članki

Rdeče korale imajo čarobno moč

»Na videz rastlina, mineral iz apnenčastega skeletnega sistema, v resnici pa žival. Po izročilu mnogih ljudstev so korale božanska bitja in njihov božanski izvor se je odražal v njihovi lepoti. Po starodavni legendi je rdeča korala nastala, ko je Perzej odsekel Meduzino glavo in jo vrgel v morje. Morske alge, prekrite s krvjo iz Meduzine glave, so okamenele in postale čudovite korale.«

Nadaljujte z branjem

Tatjana Šavorić o avanturi Via Adriatica

Tatjana Šavorić je žena, mama trem otrokom, medicinska sestra, planinka. Tatjana Šavorić je s svojim 25 kil težkim nahrbtnikom v 45 dneh prehodila vseh 1.100 kilometrov po hrvaški obmorski planinski poti imenovani Via Adriatica. Tatjana Šavorić je prva in edina ženska, ki je Vio Adriatico v zimskih razmerah prehodila sama. O svojem podvigu je Tatjana Šavorić, na naše veliko veselje, napisala knjigo z naslovom Moja Planina - Kroz gore uz more, od Prevlake do Istre.

Nadaljujte z branjem
  • Blog

Tinjan in Kringa: kalvarije, evropski suhozid in vampir

Srednja, osrednja, centralna Istra je res posebna. Ne samo zaradi pokrajine, majhnih sladkih mestec na hribih, urejenih vasic, svojih običajev in tradicije tudi govora, temveč tudi zaradi svoje zgodovine in zanimivih legend. Tokrat smo v Tinjanu in Kringi, stopamo po stopinjah istrskih velikanov, legend in evropskega suhozida.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.