Compare Listings

Kiparski muzej na prostem

Park skulptur Dubrova

Občutite lepoto simbioze narave in umetnosti v Parku skulptur Dubrova (ob istrskem mestu Labin). Na Dubrovi si napolnite vašo dušo s čudežno življenjsko energijo (umetnost odkriva življenje!), ki jo dajejo skulpture, Bela cesta in amfiteater v sožitju s travniško kaduljo, regratom, trpotcem, hrasti in borovci.

Park skulptur Dubrova

Park skulptur Dubrova. Kako ga najti v Labinu oz. njegovi okolici? Ob prihodu v Labin iz smeri Reke boste na desni strani za bencinsko črpalko opazili skulpturo s pravokotno odprtino na sredini, ki spominja na vrata ali ozka okenca istrske gradbene dediščine. Skulptura se imenuje Prodiranje, avtor je Ljubo De Karina iz Brseča. Vabi vas, da radovedno pokukate, odprete nova vrata, občutite lepoto simbioze narave in umetnosti v Parku skulptur Dubrova.

Po odcepu z “labinske” glavne ceste je na desni strani veliko parkirišče. Ne morete ga zgrešiti zaradi velike steklene kockaste stavbe, kjer bodo predstavljali razne vsebine in informacije, vezane na park. Tu najdete tudi načrt parka. Med pohajkovanjem proti prvim skulpturam vas bo ob levi strani spremljal krasen suhozid, obraščen z bršljanom.

Na njegovi drugi strani je stancija: ostanki vile (danes gostilnica) in delno ohranjeni gospodarski objekti aristokratske družine Franković. Iz te rodbine izhaja tudi ugledni labinski intelektualec, Matija Vlačić Ilirik, sodelavec Martina Luthra, protestant, profesor grščine in hebrejščine, oče osemnajstih otrok, ki slavi svoj petstoti rojstni dan. Park skulptur / Mediteranski kiparski simpozij pa praznuje nič več in nič manj kot pol stoletja, ustanovili so ga ob 50. obletnici Labinske republike.

Suhozid, ki je na listi UNESCO-ve nematerialne kulturne dediščine, je tipičen primer načina gradnje, značilne za Mediteran. Vračamo se v mikensko obdobje, v mesta na Peloponezu: Mikene, Arg, Sparto ali Nurage na Sardiniji. Kamen na kamen, brez kakršnihkoli vezivnih sredstev. V Istri najdemo poleg suhozidov še kažune, v Dalmaciji bunje, ki so tihe, skromne priče skromnega, inteligentnega in veličastnega oblikovanja prostora. Pred kratkim so v sodelovanju z zadrugo Dragodid obnovili del starega suhozida ter po sistemu gradnje duplica zgradili še 32 m novega suhozida.

Pri samem vhodu v park nas pričaka triada. Na levi strani je skulptura Dušana Đamonje, pred vami skulptura Vladimira Gašparića Gape, slikovitega imena Portal. Stopite skozenj in se prepustite čarobnosti oblik, vonjev in barv istrske pokrajine ter kamna.

Tako kot Berninijeva kolonada Svetega Petra, ki kot mati s široko razprtimi rokami pričakuje svoje otroke, tako tudi skulputra Jasne Bogdanović, Čakanje, čaka na vas.

V parku, ki se razprostira na 40 hektarjih (ki jih je treba tudi redno kositi), zaenkrat stoji zavidljivih 66 skulptur, 16 delov Bele ceste, amfiteater Dolac in zgradba Kocke, ki ste jo videli na parkingu. Izven parka je postavljenih še kakih 20 skulptur. Impresivno število skulptur sodobnih hrvaških in svetovnih imen kiparstva nam priča o največjem parku sodobne skulpture na Hrvaškem in v Evropi.

Na severno stran pogled zanaša do Učke, na jugu, na hribu, pa je staro mesto Labin. Josip Diminić, se je po končanem študiju vrnil domov in skupaj z drugimi zanesenjaki zastavil nekaj najpomembnejšega, kar se je po Matiji Vlačiću, rudarjenju in Labinski republiki zgodilo. To je Mediteranski kiparski simpozij.

Vsako leto na njem sodeluje nekaj umetnikov z ozemlja bivše Jugoslavije in vsega sveta. Na dvorišču stancije, v hladu pod nadstrešnico, godejo črički, borovci dišijo, malvazija je v majoliki.

Iz istrskega apnenca, prav takega, iz kakšnega so zgradili amfiteater v Pulju in benečanske palače, pod rokami in dleti kiparjev nastaja kamnita poezija. Najdemo jo razmetano po parku kot razsuto kamenje istrskih vil, ki so gradile amfiteater.

Pravijo, da so Slovani, ko so prišli v Pulj, amfiteater poimenovali Divić grad (mesto velikana), saj se jim je zdelo nemogoče, da bi to zgradili ljudje in da tam spi velikanov dojenček.

Znana je tudi legenda o istrskih vilah, žurerkah in graditeljicah, ki ponoči rade rajajo po travnikih in livadah, so pa tudi zelo delavne. Ponoči so prinašale kamenje z Učke in gradile amfiteater. Ko pa je zjutraj zakikirikal prvi petelin, so odvrgle kamenje in izginile, dokler se ni ponovno zmračilo.

Od prvih treh skulptur iz leta 1970, je v parku le še ena. Preostali dve označujeta mejo Labinske republike, slavnega upora labinskih rudarjev proti krutemu izkoriščanju.

Tudi simpozij je nastal kot posvetilo petdeseti obletnici Labinske republike. Skulptura Milene Lah, Galebi, stoji, kakor pravijo Labinjani, “na đire za Rašo” (nad odcepom za Rašo), rudarsko mesto, ki so ga zgradili v vsega 547 dneh, leta 1937. Na skulpturo se navezuje tudi videz krožišča. Druga skulptura, delo Ivana Kožarića, stoji v Stepčićih (v smeri proti Plominu) in je izsek, ki predstavlja reko Seino.

Tretja skuptura, ki je hkrati tudi prva v parku, ima simbolično ime Zrno žita/ Il chicco di grano, delo italijanskega kiparja Antonia Paradisa (iz Apulije). Iz zrna žita je ”vzklila” še kopica drugih skulptur, ki jih lahko občudujemo, se jih dotaknemo, obhodimo in občutimo, kaj je to skulptura.

Sodobni tokovi so se izrazili v figuralnih ali abstraktnih, organskih ali stiliziranih oblikah, ljubezen do domovine, kamna, zemlje, tradicije, ekspresivnost, razigranost, simplifikacija … vsaka skulptura ima svojo zgodbo, čustva, tehniko/e.

Ena od odlik sodobnega kiparstva je v tem, da vas vabi k dialogu in izziva domišljijo. Kot se je izrazila naša znana umetnica Marija Ujević- Galetović: Če bi bila umetnost ogledalo realnosti, bi bili najboljši umetniki sodni zapisnikarji.

Kiparji, ki so bivali tukaj, so bile resnično posebni ljudje, nosilci najsodobnejših svetovnih tokov umetnosti v Jugoslaviji in v svetu. Vseh 90 avtorjev, ki so do sedaj sodelovali, žal tukaj ne morem našteti, vas pa vabim, da jih nekaj odkrijete tudi sami. Nekateri so učenci Marini Marinija in Henrya Moora, dveh velikanov sodobnega kiparstva.

Nekateri so učenci hrvaških kiparjev, utemeljitev sodobnega kiparstva, odličnih predavateljev na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, kot so Meštrović, R. F. Mihanović, Augustinčić, Kršinić, Radauš, arhitekti, urbanisti, župani, kiparji iz nekdanje Jugoslavije, Italije, Nizozemske, Japonske, Koreje, Kitajske, Švice, Nizozemske,  Velike Britanije, Španije, ZDA. Kar se je zgodilo v Atenah v 5. stoletju pr.n.št. ali v času renesanse v Firencah, se je od sedemdesetih letih prejšnjega stoletja dogajalo na Dubrovi – polet človeškega duha, vtisnjen v kamnite skulpture. Naj omenimo le nekaj kiparjev ….

Vanja Radauš, čigar delo Panopticum croaticum iz leta 1961 je s svojo brutalno ekspresivnostjo obnorelo Zagrebčane, njegove Dekalkomanije iz leta 1937 pa so prve abstraktne stvaritve na tem področju.

Vjenceslav Richter, eden od ustanoviteljev prvega avantgardnega gibanja Exat 51, ki se ločuje od monumentalne umetnosti in gre v korak s sodobnimi trendi.  Na to gibanje se navezujejo tudi Nove tendence, v šestdesetih in na začetku sedemdesetih let.

Richterjeva dela lahko najdete v galeriji Tate galeriji v Londonu, Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, Smithsonian muzeju v Washingtonu in Soto muzeju v Ciudad Bolivarju, v Zagrebu pa lahko obiščete njegovo razstavo na Vrhovcu.

Miroslav Šutej, velikan hrvaške umetnosti, ki je oblikoval Kvizka iz nekdaj popularne Kvizkoteke, grb in zastavo Republike Hrvaške. Oglejte si bankovce hrvaških kun, oblikoval je tudi drese hrvaške nogometne reprezentance, ki nam je polepšala življenje v nepozabnem poletju 2018.

Marija Ujević- Galetović, avtorica znane Šenojeve skulpture v Vlaški ulici, hči Mate Ujevića, začetnika hrvaške enciklopedije, ki je izjavil, da je družbi potrebno vedno tudi nekaj dati, ne pa samo jemati.

V parku lahko vidite tudi skulpture Bogdana Bogdanovića, nekdanjega beograjskega župana, ki so ga zaradi nestrinjanja s sistemom izgnali in je živel v Parizu in na Dunaju.

Tu so še Raul Goldoni, Šime Vulas, Ratko Petrić, Želimir Janeš, Ivan Fijolić, Božica Dea Matasić,… Zunaj parka pa dela, nastala v sklopu Mediteranskega kiparskega simpozija, najdemo v Rabcu, Iloku, Vukovarju, Šumberju, Pazinu, Pićnu in v Zagrebu. Avtorji, kot so Alem Korkut, Mate Čvrljko, Vasko Lipovac in Kosta Angelo Radovanija, so ljubiteljem umetnosti prav tako poznani.

V sklopu parka, kot hrbtenica, teče Bela cesta, stara pot, ki vodi do vhoda,  okrašenega s tehniko bugnato, do stancije Franković. Narejenih je 16 delov, vsak dolžine 25 metrov in vsak od njih je dragocena in avtentična stvaritev.  Lahko se sprehodite po Murtićevem delu in uživate v abstraktnem ekspresionizmu v kamnu. Edo Murtić nas je, po vrnitvi iz Amerike v petdesetih letih, seznanil z akcijskim slikarstvom, abstraktnim ekspresionizmom in gestualnostjo Jacksona Pollocka, Williama De Kooniga. Peggy Guggenheim, ustanoviteljica muzeja Guggenheim muzeja v Benetkah, je, navdušena nad njegovim delom, nenapovedano prišla v njegov atelje v Zagrebu in kupila tri slike.

Qunitino Bassani, Eugen Kokot, Zdravko Milić so naši, domači, labinski slikarji, v katerih delih lahko uživate, tu pa so še Julije Knifer, s tipičnim meandrom, Kožarićeva enostavnost, ki ga dela tako velikega, Đamonja, ki vnaša še elemente marmorja, Ivan Picelj, član Exata 51 in Novih tendenc, vsekakor pa je potrebno omeniti še Anteja Rašića.

Rašićev del Bele ceste “V pričakovanju dežja” je osvojil številne nagrade. Del je sestavljen iz 1.245 kamnitih kvadratnih plošč, z 806 vdolbenimi krogi. Krogi so kot posode, ki zbirajo vodo, listje, insekte, črvičke, vse naravne elemente. Ob strani je hribček, z vrha katerega si lahko ogledamo Belo cesto. Popolna simbioza narave in umetnosti.

V naravni vrtači Dolac je okrog stare peči za apno nastal amfiteater. To je proctor za koncerte, druženja, performanse in predstave.

Od slovenskih kiparjev lahko v parku uživate v skulpturah Vlaste Tihec Zorko, Janeza Lenassija in Negovana Nemca, ter hodite po “okamenelem platnu” Mojce Smerdu. Omenimo še Mileno Lah, rojeno 1920. v Ajdovščini, ki je bila prva dama prvega leta simpozija, leta 1970.

Negovan Nemec se je rodil leta 194 v vasi Bilje,  leta 1967 je diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, v razredu Slavka Tihca. V času zakona z umetnostno zgodovinarko Nelido Nemec je imel dva sinova, za posledicami nesreče je umrl leta 1987. V njegovem ateljeju v vasi Bilje je stalna razstava, prirejajo pa tudi različne dogodke. Leta 1984 je izdelal skulpturo z imenom Kamnu v čast.

Janez Lenassi, rojen v Opatiji leta 1927, umrl pa je v Piranu 2008.  Ne spreglejte skulpture Spirala iz 1972.

Vlasta Tihec Zorko je rojena 1934 v Mariboru, leta 1959 je diplomirala je na ALU v Ljubljani, šolanje pa je nadaljevala v Kopenhagnu in Münchnu. Bila je žena kiparja Slavka Tihca. Leta 1978 je v Parku skulptur Dubrova nastala njena skulptura Pokritost.

Mojca Smerdu je rojena leta 1951 v Ljubljani in je hčerka akademskega kiparja Frančiška Smerduja in žena likovnega kritika Aleksandra Bassina. Leta 1974 je diplomirala na ALU v Ljubljani in leta 2002 izdelala del Bele ceste (poleg Dore Kovačević je edina ženska na Beli cesti).

V parku lahko vidite, otroke, ki se brezskrbno igrajo in tekajo okrog skulptur, vaditelje joge in sprehajalce s psi. V nočnih urah, skrit pred radovednimi pogledi, postane park mesto ljubezenskih šepetov in drugih aktivnosti. Simbioza vseh sfer življenja, pokojni umetniki, ki nas opazujejo z neba, pa se zadovoljno smehljajo, saj vedo, da bodo njihova dela prepoznana in cenjena na način, ki si ga zaslužijo.

Združenje, društvo Mediteranski kiparski simpozij aktivno sodeluje v čiščenju skulptur od leta 2018. Apnenec je tak material, ki zaradi vremenskih vplivov in onesnaženja menja barvo. Do sedaj je očiščenih 45 skulptur v parku in 2 izven njega.

Na Teatru Massimo v Palermu piše: L’arte rinnova i popoli e ne rivela la vita (Umetnost obnavlja narode in jim odkriva življenje). Na Dubrovi si napolnite vašo dušo s to čudežno življenjsko energijo, ki jo dajejo skulpture, Bela cesta in amfiteater v sožitju s travniško kaduljo, regratom, trpotcem, hrasti in borovci.

Ps. Za pripravo teksta in nekaj fotografij se zahvaljujemo Vedrani Juričić (telefon +385 91 568 1142), umetnostni zgodovinarki, lokalni vodnici, spremljevalki na križarjenjih in mednarodnih potovanjih. Del fotografij je prispevalo tudi društvo MKS, Mediteranski kiparski simpozij, in za njih uradni fotograf Branimir Baković.

Sorodni članki

VukovART, luka umetnosti

Mesto Vukovar iz leta v leto pridobiva novo, urbano, pisano podobo. Za to je kriv festival VukovART, v okviru katerega ulični umetniki poslikajo številne velike, javne površine (večinoma fasade stanovanjskih blokov). Vukovarski t.i. »murali« so že postali prava turistična atrakcija.

Nadaljujte z branjem

Majstorska cesta, najlepša panoramska cesta Hrvaške

Nekaj spletnih naslovov o slavni Majstorski cesti: »Cesta veličastnih razgledov. Čudovita pustolovska cesta Lijepe naše. Lepa pozabljena cesta, ki je povezala jug in sever Hrvaške. Najlepša planinska cesta na Hrvaškem. Velebitska vijugava lepotica«.

Nadaljujte z branjem

Trsat, utrdba in svetišče

Trsat, ki se dviga nad Reko, je pravi turistični »cuker«. Svetišče Matere Božje Trsatske privablja predvsem številne vernike, presunljiva Trsatska utrdba, ki se nahaja na 138 metrov visokem hribu nad Reko, pa ponuja prečudovit razgled nad tretjim največjim hrvaškim mestom in ostalim Kvarnerjem.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.