Compare Listings

Muzej grada Splita na različnih lokacijah

Mestni muzej Split

Muzej mesta Split (»Muzej grada Splita«) je ustanova, ki vodi delo samega muzeja, pa tudi Dioklecijanove kleti, Galerije Emanuela Vidovića, Jugovzhodnega stolpa in srednjeveškega sprehajališča (»srednjovjekovni ophod«) na severnem obzidju Dioklecijanove palače.

Mestni muzej Split

Te muzejske lokacije, ki so pod upravljanjem Mestnega muzeja Split (hrvaško – Muzej grada Split) so velikega pomena za zgodovinski in kulturni razvoj Splita. Poglejmo si vsako lokacijo nekoliko podrobneje.

MUZEJ GRADA SPLITA (MESTNI MUZEJ SPLIT)

Muzej mesta Split najdemo v splitski ulici Papalićeva 1, na mestu, kjer se je v petnajstem in šestnajstem stoletju gradila gotsko-renesančna palača plemiške družine Papalić. Palača Papalić z zanimivim dvoriščem, ložo, vodnjakom in slavnostno dvorano v prvem nadstropju je eden najlepših kulturno-zgodovinskih spomenikov mesta Split.

Začetki muzejske dejavnosti in zbiranja spomeniške dediščine v Splitu so povezani prav s palačo Papalić, v kateri se je sprva gradila zbirka starodavnih kamnitih spomenikov iz Salone (glej tekst z naslovom Solin je bil nekoč Salona). Marko Marulić in Dmine Papalić sta ob ogledu solinskih ruševin zbirala in proučevala starodavne napise, ki jih je Papalić kasneje dal vgraditi na dvorišču svoje palače.

Muzej mesta Split zbira, hrani in predstavlja materialno in duhovno preteklost mesta. Najboljši in najbolj reprezentativni primerki zbirk so razstavljeni v stalni razstavi v pritličju in v dveh naslednjih nadstropjih ter pripovedujejo zgodbo o razvoju mesta Splita. Poleg eksponatov v stalni razstavi o zgodovini in življenju mesta priča skoraj 200 zvočnih posnetkov in fotogalerij, ki so vsem obiskovalcem muzeja na voljo preko platforme SmartGuide na pametnih telefonih v hrvaškem in angleškem jeziku.

Skozi vse leto se organizirajo številne razstave, promocije, izobraževalni programi in koncerti, zato je Muzej grada Splita neizogibno mesto za vse obiskovalce, ki želijo spoznati in doživeti bogato kulturo tega tisočletnega dalmatinskega mesta. Dodajmo, da se (posebna) Galerija Muzeja mesta Split nahaja v pritličju arhitekturnega kompleksa muzeja v bližnji Dioklecijanovi ulici in se tam, prav tako kot v sami stavbi muzeja, v palači Papalić, organizirajo občasne razstave.

GALERIJA EMANUEL VIDOVIĆ

Galerija Emanuel Vidović, na splitskem naslovu Poljana kraljice Jelene, je posvečena liku in delu hrvaškega slikarja Emanuela Vidovića (Split, 24. december 1870 – Split, 1. junija 1953) in je zasnovana kot prostor za zbiranje, obdelavo, raziskovanje, varovanje in predstavitev slikarske materialne in duhovne dediščine.

Obstoječi in potencialni fond Galerije Emanuela Vidovića obsega umetniška dela, ki orišejo Vidovićev slikarski razvoj od začetka do konca njegovega ustvarjanja, ter raznovrstno muzejsko gradivo, ki prispeva k dopolnitvi Vidovićeve biografije ter spremlja predstavitev in recepcijo njegovega dela.

V stalni razstavi je uporabljena kombinacija tematske predstavitve in kronološkega zaporedja. Vidovićeve slike so razvrščene po tematsko-motivskih krogih, pa tudi po stilnih fazah, saj so Vidovićeve novitete motivov redno spremljani tudi stilistično. Posebno celoto na razstavi sestavljajo Vidovićevi motivi Splita v risbi, ki prikazujejo slikarjevo povezanost z domovino, a tudi njegovo, pogosto sporno, spretnost ravnanja z linijo, črto.

En del razstavnega prostora zavzema rekonstrukcija Vidovićevega ateljeja. Rekonstrukcija je postavljena je v funkcijo samega ambienta razstave, ki ne razkriva le konteksta, v katerem so umetnikova dela nastala, ampak tudi simulira del resničnih motivov Vidovićevega slikarstva. Za predstavitev dokumentarnega gradiva o Emanuelu Vidoviću so bili uporabljeni pomožni prostori galerije oziroma prostori med etažami in hodniki.

V medetaži med pritličjem in nadstropjem je postavljen bronast odlitek Vidovićevega doprsnega kipa, ki ga je leta 1918 izdelal splitski umetnik Ivan Mirković. Stene stopnišča med pritličjem in nadstropjem ter tiste med prvim in drugim nadstropjem so okrašene s plakati Vidovićevih razstav, med prvim in drugim nadstropjem pa je v niši starodavnega, antičnega zidu kot samostojna likovna disciplina na ogled njegov angažma v splitskem humorističnem časopisu Duje Balavac, v katerem je od leta 1908 do 1912 objavil 48 solidno narisanih karikatur.

Na hodniku prvega nadstropja si lahko ogledate kolaž fotografij iz umetnikovega življenja. Tako fotografija kot beseda spremljata zanimive dogodke iz slikarjevega življenja, pa tudi usodo njegove umetniške zapuščine do današnjih dni. Čeprav je po svojih razstavah uničil številna dela, se je vendarle ohranilo okoli tisoč oljnih slik, gvašev, akvarelov in risb, med njimi tudi številne odlične karikature, zapiše Hrvaška enciklopedija.

JUGOISTOČNA KULA (JUGOVZHODNI STOLP)

Po zamisli cesarja Dioklecijana in njegovih arhitektov je nastal nov tip utrjene in razkošne cesarske rezidence. Palača je bila obrobljena z zidovi, ki so bili ojačani s šestnajstimi stolpi, od tega so bili štirje stolpi s kvadratnimi vogali, šest – v bližini kopenskih vrat – jih je bilo osmerokotnih, še šest stolpov pa je bilo pravokotnih oblik. Stolpi so svojo obrambno funkcijo izgubili v 17. stoletju z izgradnjo utrdbenega sistema bastionskega tipa. Danes so ohranjeni le še trije vogalni kvadratni stolpi, katerih funkcija se je skozi stoletja spreminjala glede na potrebe prebivalstva mesta Splita.

Jugovzhodni stolp je eden od štirih vogalnih stolpov, ki je v Dioklecijanovem času imel obrambno funkcijo in je imel štiri nadstropja, za razliko od dveh vogalnih stolpov ob severni steni, ki sta bila trinadstropna. Svojo podobo je ohranil do izgradnje obrambnega zidu v petnajstem stoletju, pod imenom Nadškofov stolp pa se omenja v statutu iz leta 1312.

V okviru tega namena je bilo prvo nadstropje stolpa v zgodnjem srednjem veku preurejeno v nadškofovsko stanovanje. Po požaru v začetku 16. stoletja in preselitvi nadškofije je bil jugovzhodni stolp uporabljen kot bivalni prostor. Leta 1966 je bil stolp obnovljen, arheološka izkopavanja so se začela leta 1969 v okviru jugoslovansko-ameriškega projekta raziskovanja Dioklecijanove palače. Leta 1977 so bila zgornja nadstropja jugovzhodnega stolpa urejena za potrebe Direkcije sredozemskih iger v Splitu leta 1979.

Jugoistočna kula Dioklecijanove palače (naslov: Obala Hrvatskog narodnog preporoda 27-23, 21000 Split) nudi prekrasen pogled na Split, predvsem t.i. Rivu in trajektno pristanišče.

»SREDNJOVJEKOVNI VOJNI OPHOD NAD SJEVERNIM ZIDOM DIOKLECIJANOVE PALAČE« (zelo amaterski prevod: Srednjeveški obhod, straža, sprehajališče nad severnim zidom Dioklecijanove palače)

Dioklecijanova palača, zgrajena v poznem 3. in zgodnjem 4. stoletju, je kombinacija utrjene cesarske vile in rimskega tabora, v katerega se je rimski cesar Dioklecijan umaknil po svoji prostovoljni abdikaciji leta 305 (priporočamo branje našega članka z naslovom Dioklecijanova palača postane Split).

Palača, torej njene obodne robne stene, so zgrajene iz velikih pravilnih blokov braškega apnenca, v spodnjem delu brez odprtin, v zgornjem delu pa so odprtine z oboki. Prvotno je bil »Diocletianus Senior Augustus« v palači zaščiten s šestnajstimi obrambnimi stolpi, vmes so bila troja kopenska vrata.

Široko obzidje (povprečna debelina 210 cm) in visoki stolpi palače so sprva ščitili domače prebivalstvo po cesarjevi smrti in po begu, umiku iz Salone v bližnjo in bolj varno Dioklecijanovo palačo, zaradi vpada Avarov in Slovanov, ki pa so nato Dioklecijanovo palačo vendarle postopoma – v stoletjih – spremenili, preobrazili v srednjeveško mesto Split.

Zaradi pogostih nevarnosti otomanskih, turških napadov so srednjeveški Splitčani gradili obzidje tudi zunaj slavne palače. Obzidje so postavili predvsem na območju zunaj in okoli zahodnih mestnih vrat, na sami palači pa so zazidali okna prvega nadstropja in severna (zlata) mestna vrata. Sredi 15. stoletja je bila »ophod« čez severno steno Dioklecijanove palače končan. Popravilo in krepitev starodavnega obzidja sta bila opravljena v času vladavine kneza iz rodbine Barbaro, katerega grb so zaradi tega večkrat vgradili znotraj same Dioklecijanove palače.

V tej nadgradnji so tako obzidje kot tudi stolpi, ki so imeli takrat še obrambno vlogo, dobili krone, zgrajene iz drobnega neobdelanega kamna, ki so omogočale lažjo obrambo. Na (stražarski) »ophod« se je pristopalo s stopnic v notranjosti mesta, katerih ostanke lahko vidimo še danes. Z razvojem strelnega orožja je prišlo do sprememb tudi v obrambnem obzidju palače, na zunanji strani obodnega obzidja so bili porušeni stolpi, na njihovih mestih pa so bili postavljeni novi deli obzidja, ki so se končali s puškarnicami oz. orožarnami.

V 17. stoletju je z izgradnjo bastionskega sistema in prenehanjem vojne grožnje srednjeveški vojni »ophod« nad severnim zidom Dioklecijanove palače dokončno izgubil svojo prvotno funkcijo.

»PODRUMI DIOKLECIJANOVE PALAČE« (KLETI DIOKLECIJANOVE PALAČE)

Dioklecijanova palača v Splitu je eno najbolje ohranjenih del poznoantične arhitekture. V obdobju splošne negotovosti (295-305) je po zamisli cesarja Dioklecijana in njegovih odličnih arhitektov nastala nova vrsta utrjene in razkošne cesarske rezidence. Severna polovica te monumentalne stavbe je bila namenjena bivanju vojske in pomožnega osebja, južna polovica pa cesarjevim stanovanjskim in kultnim (verskim) potrebam.

Stoletja gradbenih dejavnosti so izbrisala prvotno arhitekturno strukturo cesarske rezidence v zgornjem nadstropju, a podkonstrukcije, običajno imenovane kleti, v južnem delu Dioklecijanove palače, kažejo prvotno obliko in postavitev Dioklecijanovega stanovanja. Gradnja kletnih dvoran je pogojena z geološko podlago, sestavljeno iz morskih klifov, ki se strmo spuščajo od severa proti jugu.

Podkonstrukcije (dvorane v pritličju) so imele vlogo izravnave južnega dela s severnim višjim delom terena ter vlogo konstruktivne podpore, ki je omogočala dvig cesarskih soban na višjo raven, ki je zagotavljala zaščito pred vlago in morsko vodo. Od srednjega veka so se kleti Dioklecijanove palače začele postopoma prekrivati ​​s smetmi in podrtim gradbenim materialom iz zgornjega nadstropja, kjer se je mesto Split postopoma razvijalo in raslo od zgodnjega srednjega veka.

Ps. Za veliko pomoč pri objavi (tekst plus foto) se uredništvo www.pag.si zahvaljuje Muzeju grada Splita.

Sorodni članki

Hrvaški pomorski muzej Split

Hrvaški pomorski muzej Split (hrvaško: Hrvatski pomorski muzej Split) je specializirana znanstvena ustanova, ki raziskuje, zbira, ohranja, varuje in obnavlja ter predstavlja pomorsko dediščino. Aktualna muzejska zbirka je koncipirana skozi dve razstavni celoti (trgovsko in vojno pomorstvo), dopolnjuje pa jo zunanja zbirka.

Nadaljujte z branjem

Muzej pelješke tradicije

Muzej pelješke tradicije (nekateri hrvaški mediji ga imenujejo tudi »Muzej pelješke težačke tradicije«) bi lahko v nekoliko svobodnejšem slovenskem prevodu imenovali »muzej kmečke, dninarske tradicije, izročila Pelješca«.

Nadaljujte z branjem

Mesečev plato nad Baško na otoku Krku

Tokrat se bomo sprehodili do Meseca in nazaj. Nad Baško, na otoku Krku, le 380 metrov nad morjem se namreč razkriva surov, kamnit, planotast svet, ki je (baje) dejansko podoben luninemu površju in je zato ustrezno poimenovan Mesečev plato (včasih tudi Planina Mjesec). Do Mesečevega platoja (hrvaško Plato Mjeseca) vodi dokaj široka, izredno urejena planinsko-sprehajalna pot, ki jo – ob pohodnikih – radi prevozijo tudi (gorski) kolesarji.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.