Jadra pripovedujejo zgodbe

Organizatorja razstave Društvo za promocijo hrvaške pomorske dediščine Cronaves in Predstavništva Hrvaške turistična skupnost u Sloveniji sta združila moči in pripravila zbirko izjemnih fotografiji in predstavitev, ki prikazujejo bogato pomorsko dediščino na Hrvaškem, kako se je pomorstvo spreminjalo skozi leta in kakšen napredek je navtični razvoj doživel v zadnjih letih.

TRADICIJA IN REVITALIZACIJA HRVAŠKE POMORSKE DEDIŠČINE
Ob odprtju fotografske razstave je profesor z reške pomorske fakultete, Robert Mohović predstavil številne aktivnosti na področju ohranjanja in revitalizacije pomorske dediščine, ki se že leta izvajajo preko pomorskih muzejev. Tako prirejajo številne regate, festivale in dogodke, pa tudi izobraževanja in delavnice, ki prenašajo znanja in veščine, ki jih obvladajo izkušeni hrvaški pomorščaki.

Da bi ohranili spomine in generacije izobraževali o pestri hrvaški pomorski dediščini se je ustanovilo nekaj izjemnih multimedijskih centrov kot sta Ekomuzej “Hiša o batani” v Rovinju, Center ribiške in pomorske dediščine “Hiša morja”, Ekomuzej v Mošćeniški Dragi in številni drugi. Namen le teh pa ni samo zgodovinskega pomena, temveč so tudi odlične turistične točke, kjer obiskovalci Hrvaške doživijo vrnitev v preteklost in podoživijo kako so nekdaj živeli hrvaški pomorščaki.

Skozi zgoraj omenjene projekte sta umetnost gradnje in plovbe tradicionalnih bark Kvarnerja in umetnost plovbe z latinskim in oglavnim jadrom postali del nesnovne dediščine Hrvaške, kar je izjemen dosežek na področju ohranjanja pomorske dediščine. Blagovna znamka “Kvarnerska pomorska dediščina”, ki jo je vzpostavilo Turistično skupnost Kvarner pa je le pika na i vsem odlično speljanim projektom in dobrih praks s področja ohranjanja in revitalizacije hrvaške pomorske dediščine.

ČEZMEJNI PROJEKT ZA ZAŠČITO JADRANA HRVAŠKE IN SLOVENIJE
Hrvaška, Slovenija (projekta Mala barka in Mala barka 2) in Italija (projekt Arca Adriatica) so skupaj pripravile več čezmejnih projektov pomorske dediščine, ki so izjemnega pomena ne samo za ohranjanje dediščine, temveč tudi za obogatitev turistične ponudbe. Tako prebivalcem in obiskovalcem ponujajo delavnice obnove tradicionalnih bark, pomorskih obrti, ribiških in ladjedelniških veščin, razne dogodke o raziskovanju pomorske zgodovine in številne druge aktivnosti.

“Izjemno me veseli, da smo na pobudo Združenja Cronaves organizirali razstavo Hrvaška – dežela, kjer jadra pripovedujejo zgodbe. Še posebej sem vesel predstavitve, na kateri smo izvedli več o pomenu ohranjanja pomorske dediščine, pa tudi o izjemno uspešnih projektih med Hrvaško in Slovenijo, kjer smo dokazali, da zaščita naravnih zakladov, s katerimi smo obdarjeni, ne pozna meja in da edino s skupnimi močmi lahko ohranimo naravo in tradicijo za prihodnje generacije.

Gre za različne projekte, ki poleg ozaveščanja o bogastvu pomorske kulture in dediščine redno vključujejo tudi promocijo hrvaškega turizma, saj predstavljajo tradicionalno etno glasbo in folkloro ter vso bogastvo gastro-enološke kulture naših krajev in s tem bistveno vplivajo na ustvarjanje doživetij za vse naše goste in so zaradi tega izjemno dragoceni tudi iz tega vidika,” je povedal direktor predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji, Bruno Bonifačić.

HRVAŠKA – DEŽELA, KJER JADRA PRIPOVEDUJEJO ZGODBE
Skupna razstava o morju, otokih, ladjedelništvu, ladjah in ljudeh je povezala vse kraje na jadranski obali v želji, da se poudari vloga lesenih ladij v zgodovini dalmatinskih krajev, njihov vpliv na oblikovanje hrvaške pomorske kulture in dediščine ter iz potrebe po organizaciji kulturnih dogodkov s temo tradicijskih hrvaških bark.

Tema tokratne razstave so majhne družinske ladje, ki so hranile generacije ribičev in kmetov. Razstava pripoveduje o gajetah, leutih, vrveh, ladjah, gradnji in veščinah ladjedelniške obrti, zgodbah buričnih obmorskih mest, ki jih povezuje skupni imenovalec – laadjedelništvo. Te ladje postavlja v današnji kontekst, ko so postale simbol dediščine prostora, skozi katerega plujejo, njihova vloga danes pa je drugačna od tiste v preteklosti. Posebej za to priložnost je razstava dopolnjena s fotografijami posnetimi na športnih jadralnih regatah in navtičnih dogodkih, ki se na Hrvaškem organizirajo skozi vse leto.

Gostja dogodka je bila tudi predstavnica glavnega pokrovitelja razstave, največje verige marin na Hrvaškem ACI – Adriana Mišković, ki je ob tej priložnosti poudarila da, je prav ustanavljanje ACI-ja pred 40 leti pomenilo zgodovinsko prekretnico v hrvaškem pomorstvu, navtiki in jadranju kot športu. Zahvaljujoč bogatemu poslovnemu portfelju, znanju, veščinam in virom, ki so jih pridobili kot vodilni v navtičnem turizmu ter nosilec digitalne transformacije in prehoda na zeleno energijo, bodo svojo verigo 22 marin kmalu obogatili še za en člen.

Gre za bodočo ACI marino Reka, ki bo zrasla v pristanišču navtičnega turizma Porto Baroš in bo postala najbolj luksuzna in tehnološko najnaprednejša marina v vsej Evropi, zelo verjetno pa tudi na svetu. Gre namreč za največjo naložbo v navtični turizem v zgodovini Republike Hrvaške, vredno okoli 50 milijonov evrov, ki bo popolnoma spremenila obraz in podobo mesta Reka ter postala središče razvoja najsodobnejših tehnologij in opreme za upravljanje pristanišč navtičnega turizma,. Nova marina bo zagotovo navdušila tudi slovenske goste, ki imajo 10% delež v skupnem hrvaškem navtičnem prometu, dogodki, kot je tale današnji, pa našo že tako močno vez še utrjujejo. je zaključila.

ACI je svojo vlogo, ne le kot vodilni v navtičnem turizmu, ampak tudi kot nosilec celotnega nacionalnega turizma Republike Hrvaške v zadnjem času, najbolje potrdili v pandemičnem letu 2020. in obdobju po pandemiji, ko so kljub razmeram dosegli rekordne poslovne prihodke. Ravno v času pandemije so namreč prevzeli odgovornost in pobudo ter dokazali, zakaj je jadranje najbolj vzdržljiva in perspektivna oblika turizma, ter s svojo zavezanostjo zdravju in varnosti svojih gostov in zaposlenih dosegli vse potrebne pogoje, ki zagotavljajo Hrvaški status varnega kraja za prijeten in brezskrben dopust tudi v času, ko je bila pandemija koronavirusa na vrhuncu.

ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO MARITIMNE DEDIŠČINE CROANAVES
Združenje za zaščito hrvaške pomorske kulture in dediščine Croneves iz Splita s projekti aktivno ozavešča in izobražuje tako znotraj kot tudi zunaj meja Hrvaške. Člani prihajajo iz različnih področij; novinarji, jadralci, skladatelji, fotografi, kuharji, profesorji, prevajalci, turistični delavci, in s tem bogatijo bazen znanja in izkušenj, ki jih delijo naprej. Večkrat letno prirejajo dogodke po celotni državi. Najbolj ponosni pa so na Festival Dani u Vali, ki ga od leta 2016 vsako leto priredijo v Starem Gradu na otoku Hvaru. V letu 2024 bo festival dobil mednarodni pečat.

Avtorji razstavljenih fotografij so člani Društva za promocijo hrvaške pomorske dediščine Cronaves iz Splita, ki so samostojno in skupinsko že razstavljali na različnih razstavah na Hrvaškem in v tujini: Boško Lučev, Andrina Luić in Visalv Torre. K tej razstavi pa so se jim pridružili še Dubravka Pajk, Vojko Bašić, Gojko Vukov Colić, Sandra Rubinić, Marko Valjak in Kristijan Žic.