Compare Listings

Recite NE plastiki, plastičnim vrečkam

Recite NE plastiki, plastičnim vrečkam

Cilj kampanje je prebuditi javno zavedanje, da se zaradi slabe kakovosti plastične vrečke uporabljajo le kratek čas, zaradi nizke cene nekontrolirano razdeljujejo in, kar je najpomembneje, okolju povzročijo ogromno škodo, enostavno pa jih je nadomestiti z alternativami.

Tako je desetina kipov na Hrvaškem v znak protesta proti masovni uporabi plastičnih vrečk v mesto “poneslo” svoje platnene torbe in na ta način podprlo kampanjo Greenpeacea na Hrvaškem.

Ko govorimo o alternativi, človeštvo očitno žal ne reagira na vse opozorilne znake, vsaj ne dovolj, ter se kot edina rešitev nalaga le prepoved lahkih plastičnih nosilnih vrečk ter uporaba eko platnenih vrečk. In edino to lahko bistveno izboljša stanje, še posebej v prihodnosti.

V Greenpeaceu so zato pričeli s peticijo, s katero želijo njihovo prepoved. V dveh in pol mesecih je peticijo podpisali več kot 40.000 ljudi. To dokazuje, da se navkljub njihovi vseprisotnosti izboljšuje zavest o škodljivosti  vrečk in plastike za enkratno uporabo na splošno.

“Ljudje si pravzaprav želijo, da se vsej tej silni plastiki stopi na prste, da se jih neha na vsakem koraku posiljevati z vrečkami in oblagati s plastično embalažo. Ljudje so si edini, da je potrebna sistemska rešitev ter izražajo iskreno željo, da se v vsakdanjem življenju poišče alternativa,” je sporočila Petra Andrić, Greenpeaceova voditeljica kampanje.

Na Hrvaškem je v veljavi obvezno plačilo za lahke plastične nosilne vrčke (do 50 mikronov), z izjemo t.i. zelo lahkih, pri katerih mora biti objava „Vrečke uporabljajte varčno“. Odredba je veljavna od januarja 2019, se pa na številnih mestih sploh ne izvaja ali pa nezadostno. V Greenpeaceu menijo, da na tak način cilj Direktive o plastičnih vrečkah, po kateri bi bila maksimalna poraba na prebivalca 90 lahkih plastičnih vrečk do konca leta 2019, ozirom 40 do konca leta 2025, ne bo dosežen.

Ali veste, da znaša skupna poraba plastičnih vrečk na Hrvaškem okrog 200 vrečk na prebivalca? To pomeni 830 milijonov vrečk letno samo na Hrvaškem. Če bi te vrečke postavili v vrsto, bi tako dosegli razdaljo od Zemlje do Lune, oziroma obkrožili Zemljo okrog ekvatorja kar devetkrat! Vsa špecerija sodi v platneno vrečko! 

Kampanja je odlično zastavljena, tako s konceptom, kot s sporočili. Tako lahko očeta hrvaške biologije morja, Špiro Brusina, v Zadru vidite, kako zamišljeno gleda v školjko, v kateri so vidne sledi mikroplastike. V Zagrebu pa se je Tesla držal za glavo in samo zamrmral: «Kaj je to res tako težko rešiti?»

Greenpeaceova peticija za prepoved plastičnih vrečk je še vedno na voljo za podpis tukaj.

Odlična novica je, da se v EU od leta 2021 prepovedujejo plastični predmeti za enkratno uporabo.

Evropski parlament se je strinjal z  ukrepi, ki jih je predložila Evropska komisija za rešitev problema odpadkov v morju in sprejela „Direktivo o plastiki za enkratno uporabo“, kjer se številni ambiciozni ukrepi izrecno nanašajo na morske odpadke.

V primerih, kjer so na voljo lahko dostopne in cenovno ustrezne alternative, se bodo na trgu EU prepovedali plastični izdelki za enkratno uporabo. Od leta 2021 tako ne bodo smeli več  prodajati plastičnih palčk za ušesa, jedilnega pribora, krožnikov, slamic, palčk za mešanje pijač, lahkih vrečk, držal za balone, predmetov iz oxo-razgradljive plastike in določenih stiroporov.

Svetovne hotelske verige opuščajo plastične slamice. Največji svetovni hotelski verigi Marriott in Hyatt sta pričeli z globalnim gibanjem in ekološko akcijo zaščite okolja z namenom opuščanja plastičnih slamic iz uporabe v svojih hotelih, restavracijah in barih. Akciji so se priključile tudi številne druge hotelske verige, kot so Hilton, Accor, Hyat, Four Seasons Hotels and Resorts,Walt Disney Company, InterContinental in številni drugi.

Gibanju so se pridružile tudi nekatere hrvaške hotelske skupine, kot na primer Valamar in Maistra. Tako gostje Valamar Riviere od 1. avgusta ne bodo mogli več dobiti klasične, plastične slamice, temveč izključno  biorazgradljive celulozne slamice. Sicer se pa največje hrvaško turistično podjetje tako pridružuje svetovni zeleni akciji izločanja plastičnih slamic iz uporabe.

Posebna skrb velja zmanjševanju toplogrednih plinov, zmanjšanju potrošnje vode, znižanju proizvodnje odpadkov, recikliranju, prečiščevanju odpadnih voda in ponovnem koriščenju za namakanje ter pranje v pralnicah perila, napredna koriščenja solarne energije, nabavi ekološko sprejemljivih materialov, še posebej pri ključnih investicijah, pa tudi osveščanju gostov, zaposlenih in lokalnega prebivalstva o pomembnosti ohranjanja jadranske obale in morja ter organizaciji čiščenja obale in podmorja. Z istim ciljem Valamar Riviera izloča iz uporabe tudi plastične slamice.

V Maistrinem hotelu Adriatic v Rovinju bodo tako odstranili vse plastične predmete za enkratno uporabo in jih zamenjali z razpoložljivimi alternativami.

V izvajanje te pobude so aktivno vključeni zaposleni v hotelu, dobavitelji, partnerji ter gostje in meščani, ki uporabljajo usluge hotela. V letu 2018 je pričel Adriatic uporabljati nadomestne papirnate slamice namesto plastičnih. Od junija 2019 bo hotel prenehal uporabljati 80 % plastičnih izdelkov za enkratno uporabo  (kopalniški artikli, steklenice z napitki, vrečke,  posode, skodelice ipd.) s ciljem, da jih do konca leta 2019 v celoti izloči iz uporabe v vseh svojih namestitvenih enotah, barih in restavracijah.

Prav tako bodo v Adriaticu do konca leta pričeli z uporabo izključno bioloških čistilnih sredstev ter spodbujali sodelovanje z dobavitelji, katerih izdelki (kozmetika, tiskani material, pa tudi uniforme za osebje) so narejeni iz naravnih, bioloških, ekološko sprejemljivih ali recikliranih materialov.

PLASTIČNE SLAMICE, KI SO NAREJENE V NEKAJ SEKUNDAH, SE V POVPREČJU UPORABLJAJO LE DESET MINUT, RAZGRAJUJEJO PA CELO 500 LET IN KAR 80% PLASTIKE V MORJU PRIHAJA S KOPNEGA.

Za konec bom, ne vem kolikokrat že, izpostavil in citiral francoskega astronavta, ki govori o Zemlji, ki jo opazuje iz Mednarodne vesoljske postaje (ISS) za dokumentarno oddajo »Prihodnost po Starcku«. Izpeljal je  fenomenalno hipotezo in izpostavil: ”Ko opazujete Zemljo iz vesolja, ni presenečenje, da se naježite ali se vam orosijo oči. Takšen vtis naredi. Potovanje ISS-a okoli Zemlje traja uro in pol, 45 minut vidite del Zemlje, kjer je dan in naslednjih 45 minut del, kjer je noč. Vidite strele, ki osvetljujejo oblake, auroro borealis…

Če letite okrog ekvatorja, gledate 45 minut severno poloblo, kjer je zima, vse je belo in popolnoma čisto, naslednjih 45 minut pa gledate poletje. In to je nekaj posebnega. Če bi lahko vsi ljudje opazovali Zemljo iz vesolja, bi razumeli, da smo vsi enaki, da smo vsi v istem vozilu – in to majhnem! Primerjava je še bolj očitna na naši ladji.

Imate omejene vire in pazite na vsako kapljico vode, ki jo pijete, s katero se umivate, pazite na porabo elektrike, saj vam je ne sme zmanjkati. Tudi na Zemlji moramo razmišljati enako kot na ladji. Kaj je naš cilj na Zemlji? Da živimo vsi skupaj, da smo vsi srečni, da otrokom prenesemo radost življenja, ustvarjanja, odkrivanja in da najdemo način, da človeški rod ostane v prihodnosti čim dlje.«

Prekrasna paralela, ko bi le vsak človek lahko Zemljo videl iz vesolja.

Kot vedno, moč je v nas samih, to je v rokah potrošnikov. Kajti, če se spremenimo mi in pričnemo iskati hotele in destinacije (zlasti izdelke in podjetja), ki so krenili po poti zelene in vzdržne transformacije, bomo celoten proces še pospešili in globalno zgodbo usmerili na izločanje plastike in na trajnostni razvoj. Pričnete pri sebi.

P.S. Pred kratkim je bil objavljen video, v katerem se je investitor in raziskovalec Victor Vescovo s podmornico potopil na globino 10.928 metrov v Tihem oceanu, natančneje v Marijanski jarek, ki je tudi najgloblje mesto na Zemlji. In kaj je našel na dnu morja? Plastično vrečko.

Za tekst in fotografsko gradivo se zahvaljujemo ekološko ozaveščenemu Goranu Rihelju iz spletnega portala http://hrturizam.hr. Zahvala gre tudi Greenpeace Hrvaška. Sedaj pa si še podrobneje poglejmo fotogalerijo (s podpisi avtorjev in imenovanjem kipov) z zelo močnim sporočilom.

[unitegallery recimo_ne_plastiki]

Objavljeno

Sorodni članki

Kornatska gajeta – sveta ladjica

»Pred gajeto je bil samo Bog, mati božja in svetniki zaščitniki. Njej se je klanjalo, njej so prinašali darove in njej so se zaklinjali«. Tako med drugim o Betinski gajeti, izdelku specifičnega zemljepisnega, gospodarskega stanja na Murterju piše prof. Vladimir Skračić.

Nadaljujte z branjem

Bakar: v letu pomembnih obletnic

Bakar je bil na prehodu iz 18. v 19. stoletje največje hrvaško mesto po številu prebivalcev. Oživljanje njegove slavne, mnogim še vedno neznane, preteklosti, pa je turistično prebudilo to zgodovinsko kvarnersko mestece.

Nadaljujte z branjem

Lika, hrvaška hrbtenica

Lika je relativno zapostavljena, turistično manj znana hrvaška geografska regija, kot si to zasluži. Lika povezuje Jadransko morje in celino, zelo ljubosumno pa čuva svoje odkrite (in neodkrite) naravne lepote.

Nadaljujte z branjem

Join The Discussion