Compare Listings

Edinstven izdelek

Čipkarstvo, “zlata tradicija otoka Paga”

Čipkarstvo je zakon! Zato je paška čipka mogoče najlepši in najbolj avtohton spominek, ki ga boste odnesli s Paga. To je paško belo zlato, kot domačini tudi radi rečejo svoji znameniti paški čipki.

Čipkarstvo, “zlata tradicija otoka Paga”

Poznate čipkarstvo? Ena prvih asociacij na Pag je, vsaj pri meni, paška čipka, zagotovo prečudovito ročno delo marljivih in natančnih prstov paških žena. V najboljši luči predstavlja otok Pag, pa tudi Hrvaško,  saj je edinstven izdelek v mediteranskem prostoru.

Zgodovina paške čipke je bogata in dolga. Skoraj zagotovo ima izdelava paške čipke korenine že v Mikenskih časih. Na celotnem mediteranskem prostoru je čipkarstvo že zelo staro.  V mestu Pag so našli prve zapise o njeni izdelavi že pred 600 leti, v prvi polovici 15. stoletja.

Na razvoj paške čipke so vplivala predvsem tri obdobja. Najprej pojav renesanse, ki je prinesel svetle barve, razigrane oblike in okrase na oblačilih. Prav čipka, ročni izdelek iz niti, je predstavljala lepoto, svežino, razkošje, čistočo in praktičnost, kar je še danes pojem čipke. Drugi mejnik je bila ustanovitev benediktinskega samostana Sv. Margarite 1318. leta, kamor so se iz starega samostana preselile benediktinke in 1579. leta pričele s privatno šolo, kjer so se deklice učile branja, pisanja in čipkarstva.

Tako se je čipkarstvo razširilo med prebivalstvo. Po priključitvi Beneški republiki so nastale družbene, politične, gospodarske in kulturne vezi Paga z Benetkami. Domačini so poleg znanja, mode in izkušenj prinesli na Pag tudi razne vrste hrane, oblačila in okrase. Tako na primer pecivo baškotini ter oblačila, ki so sčasoma, v 19. st., postala narodna noša Paga. Ta je lepih barv in oblik, še posebej atraktivno pa je žensko pokrivalo, obrobljeno s paško čipko.

V naslednjih stoletjih so čipko izdelovale redovnice.

Foto HTZ in Ivo Pervan

Pomemben del zgodovine, na katero so Pažani ponosni, je tudi čas, ko so Pažanke povabili na Dunaj k cesarici Mariji Tereziji, da so pokazale, kako se šiva paška čipka. S svojo lepoto in dovršenostjo je na dvoru in po Evropi postala zelo priljubljena, zaradi povpraševanja pa so 1906. leta tudi ustanovili čipkarsko šolo na Pagu, ki je delala do konca II. svetovne vojne, nato pa z manjšimi prekinitvami.

Na enoletnih tečajih se je v zadnjem času izučilo 200 novih čipkaric, saj so z namenom ohranitve kulturne dediščine šivanja prelepe paške čipke v srednji šoli pričeli s poučevanjem zainteresiranih Pažank.

Pomembno vlogo pri tem ima tudi vsakoletni mednarodni festival čipke, ki ga od leta 2010, ko je bilo razglašeno leto paške čipke, prirejajo v mestu Pag.  Na festivalu so razne razstave na temo čipke, z druženji z gosti pa spoznavamo tudi razne tehnike izdelave in posebnosti raznih vrst čipk, saj sodelujoči prihajajo iz Rusije, Češke, Poljske, Slovaške, Italije, Madžarske, Nemčije, Francije in Hrvaške.

Kje si lahko danes ogledate paško čipko? Na mestnih ulicah boste zagotovo videli starejše Pažanke, ki sede na pručki tiho in zbrano šivajo svoje  bele mojstrovine. Njihovih izdelkov nikakor ne boste mogli zamenjati s turističnimi spominčki, kvačkanimi čipkami, ki so na prodaj v turističnih trgovinicah.

Še bolj se lahko o čipki poučite v Galeriji paške čipke v samem centru mesta v Knežji palači na Trgu Petra Krešimira IV.  V  samostanu Sv. Margarite pa je na ogled bogata zbirka več kot 127 najlepših in najdragocenejših primerkov paške čipke. Najstarejši in eden najvrednejših eksponatov je 150 let star oltarni prt.

»Eksponate, ki jih imamo, želimo primerno razstaviti v prostoru nekdanje šole, ki je bila v sklopu samostana, » pravi sestra Rozarija Gligora, ki se je zelo trudila, da je samostanska zbirka dobila status kulturne dediščine, kamor je paško čipko uvrstilo  Hrvaško Ministrstvo za kulturo.  Od leta 2010 je paška čipka uvrščena tudi na seznam nematerialne kulturne dediščine UNESCA, skupaj s hvarsko in lepoglavsko čipko, kot ena od sedmih hrvaških kulturnih dobrin na tem seznamu.

V spomin na mnoge generacije čipkaric, ki so v poltisočletni zgodovini ustvarjale tradicijo šivanja ročne umetnine, je akademski kipar Tomislav Kršnjavi  postavil bronasti kip paške čipkarice. “Skulpturo sem naredil v naravni velikosti, prikazuje pa sedečo žensko, ki sedi in v intimi svojih misli veze čipko,” pravi kipar. “To je spomenik ženi in materi, ki skrbi za toplino družine in doma. Intimnost zahteva postavitev na mirnejše mesto v centru, da se tako ohrani nežna in tiha atmosfera dela.” Našli jo boste v eni stranskih ulic blizu katedrale.

Paška čipka se šiva s šivanko in kljub temu, da izvira iz Mediterana, se po svoji originalnosti razlikuje od drugih šivanih ali klekljanih čipk iz sosednjih držav.

Za izdelavo potrebujemo:

  • manjšo trdo polkrožno blazinico iz volne
  • milimetrski papir, šestilo in ravnilo
  • karton in folijo
  • narisano predlogo
  • bodalo
  • šivanko z belo nitjo št. 70
  • škarjice
  • naprstnik
  • mirne in vedno čiste nenalakirane roke
  • stolček
Pag, čipka, foto HTZ in Ivo Biočina
Najprej si zamišljeno obliko čipke zarišemo na milimetrski papir in ga pritrdimo na karton, v katerega zbadamo luknjice v obliki želenega vzorca.  Izmerimo obliko in s štirikratno dolžno niti izpolnjujemo obliko v pajkovo mrežo.  To je osnova čipke.  Nato karton in folijo prišijemo na blazinico in od sredine navzven pričnemo šivati elemente čipke, ki se jim reče ščapi.

Foto: Ivo Pervan in HTZ

Elementi paške čipke so zelo raznoliki: gosta in redka pogačica, tambura, limuncin, kolumbar, ročelica, mendulica, dvojna in poševna mendulica, lističi, žabice, venčki, cikcak proge, zobčki, prava in neprava štirilistna rozeta, tri pekjice,… Poleg tega pa so Pažanke uporabljale še tehnike badano, micano, rizano in ažur.

V fazi izdelave pride do izraza vsa domišljija, umetelnost in natančnost čipkarice, ki mora imeti poleg vsega znanja in spretnosti še potrpežljivost, mirnost, spokojnost in ljubezen do tega ročnega dela. Na koncu se čipka sname s podlage, ne pere se in ne štirka. Po pranju se suši na ravni podlagi, lika pa še na pol vlažna.

Paška čipka je lahko samostojen dekorativni predmet, okras na pohištvu, uokvirjena na steni, všita v oblačila, kot okras na posteljnini, zavesah, prtih, nakitu ter okras v liturgiji. Na mizi kot prt ali podstavek so največkrat zaščitene s steklom, na steni pa so večinoma v srebrnih, zlatih ali lesenih okvirjih, da njihova lepota in bogastvo pridejo najbolj do izraza.

Za konec ponovimo: To je najlepši in najbolj avtohton spominek, ki ga boste odnesli s Paga.

Sorodni članki

Opatija: advent vabi

Čarobnost adventa romantično Opatijo spremeni v idilično zimsko (turistično) destinacijo. Opatija, to prečudovito hrvaško mesto, ki z razkošno decembrsko okrasitvijo pridobi edinstven »božični« sijaj, vsako leto ponuja nepozabne prizore in doživetja.

Nadaljujte z branjem

Lastovo, turistične znamenitosti

Plaže in plavanje. Jadranje in potapljanje. Mestece Lastovo z Glavico (Kašćel). Cerkvica sv. Kuzme in Damjana. Knežja palača - Palac in Lastovski statut. Kadeči se fumarji (dimniki), »ljubeča« narodna noša ter znamenito pustno rajanje. Opazovanje nočnega neba, fotografsko raziskovanje otočja Lastovo in zapuščenih vojaških objektov. V času zamrznjena Lučica in markantni svetilnik Struga. Sardelice na ražnju in vino. Nedotaknjena narava, 200 km pešpoti, brez stresa. To (in še več) je Lastovo.

Nadaljujte z branjem

Civitas Sacra – Sveto mesto

Interpretacijski center Civitas Sacra v Šibeniku je navdihnila slavna katedrala sv. Jakova, ki je večna inspiracija vsem generacijam. Lahko bi rekli, da vse, česar niste vedeli o katedrali sv. Jakova, lahko sedaj izveste v kulturno-turistični atrakciji z imenom Civitas Sacra.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.