"Lepo je tam zgoraj"
Sandra in njeni Zapisi z gora
V kratkem intervju Sandra pove: »Tudi po poti je potrebno uživati, se ustaviti in pogledati okrog sebe. V gozdu lahko vidimo sledi živali in poslušamo ptice. Naravo moramo spustiti v srce in šele takrat jo res doživimo. Tako je pot bolj polna. Človek se v gorah razveseli vsake redke rožice, zanimivo oblikovane skale ali čudno oblikovanega viharnika«.
Sandra je velika ljubiteljica gorskega sveta pohodništva in gorskega kolesarstva. Pod znamko Zapisi z gora združuje skupnost navdušencev nad gorami in poskuša svojo ljubezen predajati naprej in navduševati mlajše. Sicer na naslovnici lepe spletne strani, https://zapisizgora.si/, lahko preberemo: »Zapisi z gora – planinski dnevnik, ki ga mora imeti vsak ljubitelj gibanja v naravi.«
Urad vlade RS za komuniciranje je Zapise z gora prepoznal kot doprinos k promociji in razvoju slovenskega turizma, zato jim v ta namen dovoli uporabo znak I feel Slovenia. Že ta informacija je bila dovolj, da smo Sandro povabili na kratek pogovor, zastavili smo ji nekaj vprašanj. Poglejmo.
Kdaj si začela zahajati v gorski svet? Kdo te je navdušil?
Hribe in gore sem vzljubila razmeroma pozno, saj v otroštvu s starši nismo zahajali v gore. Nad gorskim svetom je bil že leta poprej navdušen moj partner Zoran (op. avt. Vidrih), ki je s prijateljem redno hodil na turno smučanje, jaz pa sem sama ostajala doma. Lepega dne mi je to začelo presedati. Šla sem zraven in odkrila, kako lepo je tam zgoraj.
Bila sem navdušena in v gore sva zahajala kar pogosto, a ker ga v gorah nisem mogla dohajati sem se čedalje večkrat raje podala na kolesarko turo. Svoje podvige sem želela zapisati, shraniti. Prvi planinski dnevnik, ki sem ga imela, je bil zelo hitro poln.
Si avtorica planinskega dnevnika Zapisi z gora. Kako je nastal?
Imam veliko izkušenj z oblikovanjem knjig, založništvom in spletno prodajo knjig. S tem sem se do nedavnega tudi poklicno ukvarjala.
Ko je bil moj prvi planinski dnevnik poln in sem potrebovala novega. Ugotovila sem, da na trgu ni dnevnika, ki bi mi ustrezal. Zato sem se odločila, da ga oblikujem in izdam sama. Zdi se mi, da se spomini zapisani na roko tako najbolje shranijo. Dnevnik ima na voljo dovolj prostora, ne le da opišeš pot, ampak tudi vse podrobnosti pohoda (cilj, dolžina, višina, datum …) in kar je najpomembnejše … odtisneš žig.
Vsak zapis, ki nastane po poti ali pa kasneje doma, je drugačen od vsakega udeleženca poti. Posameznik ga doživlja drugače, navdušujejo nas različne stvari in zato se mi zdi pomembno, da vsak zapisuje svojega. Pri tem seveda lahko ostane le pri zapisu poti ali pa doda še to, da je na primer prvič videl gamsa. Veliko pohodnikov svojo turo opremi tudi s fotografijo.
Na spletni strani zapisizgora.si lahko preberemo tvojo zgodbo. Zaupaj jo še nam.
Iz prvih odgovorov lahko razberete, da govorim v pretekliku. Do leta 2019 sem pridno zbirala žige, nato pa so nastopile zdravstvene težave. Leta 2009 so mi diagnosticirali multiplo sklerozo, a me vse do tedaj ni pretirano ovirala. Bilo je nekaj zagonov, ko me je bolezen začasno zaustavila, a sem se vedno pobrala in spet zagrizla v gore. Tako se je moja zgodba zapisov z gora nadaljevala.
Pohodništvu sem, kot sem že omenila dodala še kolesarstvo. Najlepše kolesarske spomine imam iz Dolomitov, še posebej pa sem zadovoljna, da sem uspela prekolesariti prelaz Stelvio. Do leta 2019 sem kot za stavo nabirala kilometre in višince, potem pa je MS pokazala svoj pravi obraz. Domačo Slivnico (1114 m) sem zadnjič obiskala aprila 2019 v družbi mladinskega odseka Planinskega društva Tržič. Tako se je moja zgodba zbiranja žigov zaključila.
Kaj je tebe v gorah najbolj navduševalo?
Ko sva z Zoranom hodila v hribe in gore ni šlo le za lezenje v hrib s ciljem doseči vrh. Začelo se je že z navdušenim pripravljanjem opreme doma. Odhod od doma je bil začetek izleta in tudi po poti sva iskala zanimivosti.
Tudi po poti je potrebno uživati, se ustaviti in pogledati okrog sebe. V gozdu lahko vidimo sledi živali in poslušamo ptice. Naravo moramo spustiti v srce in šele takrat jo res doživimo. Tako je pot bolj polna. Človek se v gorah razveseli vsake redke rožice, zanimivo oblikovane skale ali čudno oblikovanega viharnika. Seveda pa so neprecenljivi trenutki, ko ti uspe priti na vrh. Še posebej, če ti je tisti dan namenjen lep pogled daleč po obzorju. Trud, ki ga po poti vložiš je tako dobro poplačan.
So gore lepše poleti ali pozimi?
Težko se je odločiti. Poleti so bolj dostopne in potrebuješ nekoliko manj opreme. Veselilo pa me je tudi, kadar smo se podali v gorsko snežno idilo. Gore so pozimi čisto drugačne. Bolj skrivnostne. Če bi se res morala odločiti pa bi izbrala jesen … zaradi macesnov.
Kako so Zapisi z gora dobili mlajšega bratca, Prve zapise z gora?
V hribe hodi zelo veliko družin z otroki. Otroci so, bolj kot odrasli navdušeni nad zbiranjem žigov. Zato sem zanje oblikovala otroški planinski dnevnik Prvi zapisi z gora. V njem je veliko ilustracij živali iz naših gozdov in gorskega sveta. Nekaj strani pa je namenjenih različnim kvizom in ugankam. Slednji pridejo prav staršem, da se otrok pri gorski koči za nekaj minut zamoti z reševanjem, starši pa uživajo ob zasluženi kavi.
Današnji svet je zelo poln različnih digitalnih dražljajev, ki so otrokom zelo zanimivi. Starši in stari starši pa imajo težko nalogo, kako otroke navdušiti za daljšo hojo, obisk gora ali pa samo za sprehod v gozd.
Eden od mojih ciljev je bil, da bi se čim več otrok motiviralo za zdravo preživljanje prostega časa. Otroškemu planinskemu dnevniku se je zato pridružila še prva tematska otroška pobarvanka na temo gora, pohodništva in gozda. Njena prednost je v tem, da otroci barvajo predvsem živali in predmete, velike površine, kot je nebo in travniki, pa so že pobarvani. Poleg tega pa se lahko pozabavajo še z nalepkami, ki so pobarvanki priložene.
Koliko ljudi ti je že uspelo navdušiti?
Planinskih navdušencev, ki zbirajo žige v Zapise z gora je že skoraj 12.000.
Navdušena sem tudi nad tem, da je poleg teh še preko 7000 otrok, ki zbirajo žige v svoj dnevnik. Tega sem zelo vesela. Sama v hribe ne hodim več, a je delček mene z vsakim dnevnikom vseeno tam.
Rada tudi pomagaš.
Del izkupička od izdelkov Zapisov z gora sem med drugim namenila Odboru za invalide pri Planinski zvezi, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Cerknica in Prvim posredovalcem. Lani ob poplavah sem donirala gorskim reševalnim postajam, ki so izgubili svoje prostore in opremo. Gorski reševalci so v mojih očeh pravi heroji, saj sem leta 2013 tudi sama potrebovala njihovo pomoč.
Še vedno imaš veliko idej kako navduševati. Kakšni so načrti?
Ja, idej res ne zmanjka. Človek lahko veliko pokaže tudi, če ostane doma, saj žar do obiskovanja narave ne izgine. S partnerjem Zoranom, ki je naravoslovni fotograf (sledite mu lahko na facebooku ali instagramu) vsak prosti čas preživiva zunaj. V gozdu sva si postavila opazovalnico, kjer v tihi potrpežljivosti posnameva čudovite fotografije ptic in drugih živali.
Iz čudovitih fotografij sta nastali knjižici Spoznaj slovenske gozdne ptice in Spoznaj slovenske gozdne živali. Živali si v knjižicah res lahko ogledaš, kot bi bile pred tabo v živo. Pri vsaki pa je zapisana tudi njena značilnost. Namen knjižic je, da otroci spoznajo gozdna bitja in jih začnejo spoštovati. Zavedati se moramo, da je vsak naš prihod v gozd, prihod v njihov dom in da smo ljudje tam gostje.
Blagovno znamko Zapisi z gora sva lani dopolnila tudi z didaktično knjižico Prvo spoznavanje gozda in gora. Z njo otroci spoznajo pojme, ki jih srečajo v gozdu in v planinah v različnih letnih časih. Staršem in starim staršem pa je knjižica lahko za izhodišče, da otroku začnejo pripovedovati o svojih prigodah iz gora in ga tako navdušijo za pohodništvo.
V lanskem letu sem krmilo Zapisov z gora predala Zoranu, ki je bil že nekaj časa tisti, ki jih je nosil s sabo kamorkoli je šel. Aktiven pa ni samo kot pohodnik. Zelo rad zavesla v kajaku, pozimi pa hodi v hribe na zasnežene bele neokrnjene strmine, saj mu je turna smuka zelo pri srcu. Ponoči pa se rad zazre tudi v zvezdnate meglice in oddaljene galaksije. Zagotovo boste videli še več njegovih fotografij.
Zapisom z gora lahko sledite na Facebook stran, Instagram profilu, pridružite se lahko zbiralcem žigov v FB skupini ali pa samo obiščete spletno stran https://zapisizgora.si/. Vsekakor upamo, da bosta Sandra in Zoran še naprej pridno nadaljevala s svojim projektom Zapisi z gora in razveseljevala vse, ki jim je mar za naravo.
Ps. Fotografije: https://zapisizgora.si/. Mimogrede, pred časom smo na www.pag.si objavili tudi intervju z naslovom Zaljubljena v gore, na vprašanja je izčrpno odgovarjala Vanya Sever, ki je tudi »posebna ambasadorka projekta Zapisi z gora«.