Tokrat se bomo sprehodili do Meseca in nazaj. Nad Baško, na otoku Krku, le 380 metrov nad morjem se namreč razkriva surov, kamnit, planotast svet, ki je (baje) dejansko podoben luninemu površju in je zato ustrezno poimenovan Mesečev plato (včasih tudi Planina Mjesec). Do Mesečevega platoja (hrvaško Plato Mjeseca) vodi dokaj široka, izredno urejena planinsko-sprehajalna pot, ki jo – ob pohodnikih – radi prevozijo tudi (gorski) kolesarji.
Ko jih zagledam, me spomini vrnejo v ne tako daljno preteklost, v otroštvo. So bistven del mojega odraščanja, tako kot vse, kar se navezuje na istrsko pokrajino, njive, gozdove, vinograde. V njih smo se skrivali v živahnih otroških igrah, odkrivali smo njihovo gradnjo, se vzpenjali na streho, v njih gradili svoje sanjske in domišljijske hišice.
Živalski vrt z domačimi in avtohtonimi živalmi je lahko in tudi je odličen turistični izdelek. Sprašujem pa se, zakaj jih nimamo več. To je doživetje, čustvo in zgodba. To je turizem. Lep primer smo našli na otoku Braču. Piše naš hrvaški prijatelj, Goran Rihelj.
Barbati se imenujejo naselja ob zalivu Caska: Kustići, Vidalići, Zubovići in Metajna in so izredno slikovit del otoka Pag.
Zakaj bi izbirali med morjem ali hribi, ko imamo lahko oboje? Na Pagu lahko namreč v dobri uri prispeš z obale na najvišji vrh otoka in se zelo hitro spet osvežiš v morju. Tekačem, (ki pa na primer že pred zajtrkom opravijo svoje kilometre), pa to uspe še prej.
Paški sir je eden izmed najpomembnejših ambasadorjev paškega turizma in hrvaške gastronomije. Paški sir je rumeno zlato otoka Paga.
Košljun in Proboj bom zapisal kar skupaj, v paru. Ker se spodobi, ležita namreč le nekaj kilometrov narazen, na južno-zahodni strani otoka Paga. Oba sta turistična miniaturna nebrušena diamanta, tako kot se spodobi za večino vasic in turističnih naselij na otoku Pagu.