Jelena Holenko, promotorka Gorskega kotarja

Jelena Holenko, energična in simpatična punca iz turistične agencije Lynx and Fox, nam je v dolgem intervjuju predstavila predvsem svoj Gorski kotar in svojo umeščenost v njem. Poglejmo podrobneje.

1. Jelena, dobrodošla na turističnem portalu www.pag.si. Za začetek moram povedati, da si ti oz. tvoje energične objave na facebooku osnovni krivec za naš uvodni članek o Gorskem kotarju in seveda za tale intervju. Pa začnimo. Najprej sledi klasično uvodno vprašanje. Kdo je Jelena Holenko? Kaj počne za denar, kaj počne za svoje srce in koga ali kaj ima najraje?

Peter, hvala za intervju povabilo in pohvale za mojo facebook stran. Res se trudim, vesela sem, da se to opazi in začuti. Po poklicu sem magistra ekonomije turizma, turistični vodič in lastnik majhne turistično-kreativne agencije Lynx and Fox, ki se nahaja v središču Gorskega kotarja, v mojih domačih Delnicah.

Denar za plačo služim tako, da prodajam turistične ture, najraje sem namreč turistična vodička, sodelujem v različnih turističnih projektih, vodim spletna mesta na družabnih omrežjih, včasih pa sem zraven tudi pri projektih, ki vključujejo fotografijo, video in grafično oblikovanje.

V Gorskem kotarju s svojo družino, obkrožena s prijatelji iz otroštva, živim v samem srcu čudovite narave, a kljub temu sem dovolj blizu vsem manjšim krajem, pa tudi večjim mestom, ki so pa mi vendarle potrebni za normalno funkcioniranje v poslovnem in privatnem smislu. Ljubim svoje življenje, to pa se tudi čuti pri mojem delu.

2. Izvedeli smo, da si študirala ekonomijo v turizmu. Kaj to sploh pomeni? Nam lahko daš kakšen konkreten primer iz tvojega Gorskega kotarja?

Diplomirala sem na Fakulteti za hotelski in turistični menedžment v Opatiji, kar je bila odlična osnova za nadaljnjo profesionalno rast. Med študijem sem imela priložnost se seznaniti s številnimi segmenti, ki predstavljajo turistični sektor na splošno in dovolj časa, da sem lahko izbrala, v katerem segmentu turizma se vidim sama.

Sledilo je usposabljanje za turističnega vodnika na isti fakulteti in tečaj za vodjo turistične poslovalnice urada na univerzi VERN v Zagrebu, kjer sem pridobila številna znanja in dokazila za odprtje samostojne turistične agencije.

Med šolanjem sem ugotovila, da v mojem rojstnem kraju, torej Delnicah, manjka turistična agencija, ki bi poslovala na inovativen in sodoben način. Po izobraževanju in letih delovnih izkušenj so se vsi koščki zapletene sestavljanke postavili na svoje mesto. Danes sem ponosna promotorka turizma v naši mikroregiji Gorski kotar in to tako na Hrvaškem kot tudi v tujini.

3. Po študiju, kolikor sem razbral iz nekega intervjuja v hrvaških medijih, si se potikala in delala po »stari« Evropi? Kje si bila in kakšne izkušnje si potegnila iz tega? Si bila že takrat pozorna na »turizem« okrog tebe?

Zdi se mi, da je za mlado osebo, ki doživi življenje v tujini, to zares koristna, prepotrebna delovna izkušnja. Pri nas na Hrvaškem se to sedaj skuša čim bolj prakticirati med študijem v okviru programa Erasmus. Žal v času mojega študija to ni bilo mogoče, priložnost za delo in nabiranje znanj v tujini, si moral poiskati kar sam, sama sem se znašla tako, da sem po končanju študija na fakulteti odšla v tujino delat kot ‘au pair’ (varstvo otrok).

Biti človek, ki potuje, ob tem dela, se uči tujih jezikov, pa hkrati spoznava kulturo države, je bila izpolnitev mojih dolgoletnih sanj. Evropa je čudovito mesto za takšne prve izkušnje mladega človeka, ker je zelo varna pa tudi kulturni šok ni (pre)velik. Neformalne veščine za človeka, ki načrtuje svojo poklicno kariero v turizmu, se v takšnem okolju nabirajo izredno hitro. Zame je bila ta odločitev super.

4. Toda več kot očitno je, da je v tekmi med Evropo in Gorskim kotarjem zmagal slednji. Zakaj je tebe vleklo domov, katere so tiste značajske lastnosti »Goranov«, ki so ti najbližje in najbolj všeč? Kaj pa bi bilo za popravit?

Med mojim bivanjem izven moje države je vsako novo osebo, ki sem jo srečala, zanimalo od kod prihajam. Med opisovanjem Hrvaške in še posebej mojega ljubega Gorskega kotarja, ki ima številne, vendar mnogo premalo poznane, prekrasne naravne danosti (reke, hribi, jezera, slapovi) sem začutila močno nostalgijo.

Ne glede na to, da sem se naučila tujih jezikov, mi nikoli ni povsem ustrezalo, če sem dolgo uporabljala tuj jezik v vsakdanjem življenju, pa naj bo to med delovnimi opravili ali med zasebnimi srečanji. Pogrešala sem hrvaški jezik, našo miselnost, pa tudi subkulturo Gorskega kotarja, Delnic. Vrnitev je bila edina logična poteza proti sreči. Takrat sem se naučila, da je treba prisluhniti svojemu notranjemu jazu. Danes obožujem življenje med svojimi Gorani in se ponosno predstavljam kot Goranka.

5. Jelena, v Gorskem kotarju si sedaj zelo iskana podjetnica. Vodiš namreč turistično agencijo, ki v prvi vrsti organizira različne oblike potovanj, vodenj po domačih krajih. V nekem intervjuju si izjavila, da si se na samostojno pot odpravila predvsem zato, da lahko sama kontroliraš svoj čas in da sama kreiraš svoje ideje. So se zadeve že zložile tako kot si mislila?

Brez lažnega okraševanja podjetnikovega življenja moram zase povedati, da mi moja agencija, moje delo, zagotovo pomeni uresničitev mojih sanj in želja. Super je, da lahko razvijem svoje številne potenciale, kreativnost, vsaj do neke mere upravljam tudi z lastnim časom.

Vendar to, da sem lastnica turistične agencije, še ne pomeni, da mojega dela nihče ne vidi in nadzira. Jaz imam vsako mojo stranko, prav vsakega gosta, za »majhnega delničarja mojega podjetja«, saj mu obljubljam dodano vrednost, kvaliteto, za katero je odštel svoj težko prigarani denar. V našem primeru, v primeru moje agencije, je to predvsem izkušnja, doživetje obiska, izleta ali pa morda kakšen dodaten ustvarjalen moment našega ustvarjanja, dela.

6. Po odzivih na tvoje delo … sklepam, da delo opravljaš fantastično, super. Vem, da se zelo trudiš. Gostom ponujaš celovit servis, ki se začne pri komunikacije pred njihovim prihodom v Gorski kotar. Ko gost pride jih pridno zalagaš z lokalnimi dejstvi, anekdotami. Narava Gorskega kotarja pa, baje, turiste očara »na mah«, takoj.

Poleg tega, kar ste omenili, sem sama najbolj ponosna na številne vodene oglede po Gorskem kotarju. Ker se te turistične »ture« organizirajo pod strokovnim vodstvom, ker so v prelepi naravi in ker so to večinoma predvsem manjše izletniške skupine, jim do živega ne more niti corona virus.

Ljudje se tudi leta 2020, ko svetovni turizem, svetovno gospodarstvo in življenje nasploh, sesuva hudobni virus, na naših vodenih turah ne počutijo odtujeni ali izolirani.

Obiskovalci, izletniki vnaprej dobijo vse informacije o tem, kje bo potekala sama tura, kako dolga in težka je. Že vnaprej jim dostavimo osnovno informacijo o tem, kakšno izkušnjo lahko pričakujejo, če se nam bodo pridružili.

Po prijavi na »turo« oz. izlet vam naša agencija posreduje natančne podatke o zbirališču, poteku izleta in vse ostale dodatne potrebne informacije. Med samo turo, »izletnikovanjem« jaz ali drugi vodniki iz. razširjene ekipe turistične agencije Lynx in Fox redno delamo odmore, kjer monotonost ubijamo z zanimivimi zgodbami, anekdotami. Moram se pohvaliti, da so naši vodeni izleti zares veseli in zanimivi, temu pa iskreno pritrjujejo tudi naše stranke.

7. Gorski kotar, kolikor berem, v sebi skriva številne bajke, anekdote, mitologije. Nam lahko izdaš kakšno krajšo, vendar zanimivejšo, da bodo turisti iz Slovenije še raje obiskali (bližnji) Gorski kotar.

Seveda Gorski kotar marsikaj skriva, gostje pa lahko veliko o tej mali regiji izvedo na naši turistični turi z naslovom “Skrivnosti mističnega gozda in Globokega jezera”, ki teče med »gozdnim parkom Golubinjak« in Lokvarskim jezerom.

V gozdu Golubinjak, tako pravi legenda, naj bi živel 14 metrov visoki velikan, ki so ga domačini poimenovali Polnočnjak. Tam se je zlahka skril, saj ga varujejo visoke in stoletne jelke. Če otroci zvečer ne bi šli domov, bi Polnočnjak, potem ko so zazvonili zvonovi cerkve svete Katarine, prišel iz sence gozda Golubinjaka in otroke vzel s seboj.

Obstajajo tudi številne legende o palčkih, duhovih in čudnih pojavih, ki zabavajo ljudi. Zame je ena najbolj impresivnih zgodb, ki zveni kot »resnična pravljica«, tista o majhnem mestu, ki ga je globoka voda Lokvarskega jezera skrila za vedno. To je zgodba o gradnji jezu in celotnega sistema za proizvodnjo električne energije s temno preteklostjo, ki izplava na površino vsakih 20 let pri izpustu vode iz jezera. Za kaj gre? No, pridite v Gorski kotar, pa vam bom natančno razložila.

8. Sam sem doma iz štajerskega konca (Maribor). Dolgo sem se le vozil mimo Gorskega kotarja, dokler se tam nisem ustavil za podaljšan vikend. Moram poudariti, da sem užival. Kaj meniš ti, kaj se splača obiskati v vaših krajih v dveh, največ treh dnevih? To je namreč klasična dolžina podaljšanega vikenda nas, ki moramo za ljubi kruhek hoditi v službo …

Čudovite stvari je mogoče videti v Gorskem kotarju na tridnevnem obisku. Rekla bi celo, da je to minimalno število dni bivanja, če želite spoznati našo zeleno regijo vsaj približno. Je pa, po mojem mnenju, zagotovo pomembneje, da si človek želi na nogah preživeti 10 do 15 kilometrov na dan, saj nekatere stvari niso “tik ob cesti”.

Poleg lepot narodnega parka Risnjak, ki se do vrhov Snježnika in Velikega Risnjaka dvigajo na več kot 1500 metrov, morate spoznati tudi nerešeno kraško uganko – Izvir Kupe, ki po raziskavah sega tam do 154 metrov v globino. Vmes, predlagam, da izberete manj hoje in več panoramskih voženj ter obiščite Fužinarsko in Lokvarsko jezero ter podzemne jame, pa tudi največje mesto v regiji Delnice skupaj z gorskim središčem Petehovac.

Naslednji dan se pripravite na malo več hoje in priporočam, da brez odlašanja obiščete Zeleni Vir in Vražji prolaz. Tam boste znova doživeli vse, kar Gorski kotar ponuja v svojem jedru – sprehod po nedotaknjeni naravi, slapove, soteske, podzemno jamo in celo spomenik tehnične kulture v obliki prve hidroelektrarne na tem območju t.i. Munjare.

9. Ko sem pisal že omenjeni članek, sem omenil Risnjak oz. istoimenski narodni park. Ko sem bil tam, sem ga tudi prehodil. Očaral me je. Kaj praviš o Risnjaku ti in kaj tvoji turisti? Priporočaš izlet tudi planinskim društvom v Sloveniji?

Seveda, vsekakor! Planinski vrhovi Gorskega kotarja so idealni za vse planince, pa naj gre le za občasne hribolazce, amaterske gornike ali profesionalna planince, če se smem tako izraziti. Naše gore, planine imajo tudi to prednost, da so preko številnih cest dokaj zlahka dostopne do ustrezne višine oz. izhodišča.

Razlog za zaščito območja Narodnega parka Risnjak so široka območja nedotaknjenih gozdov, v katerih živijo medvedi, volkovi, risi, lisice in druge živali. Ko pa boste dosegli vsaj enega izmed razglednih vrhov, boste ostali brez besed, saj vam bodo neverjetni pogledi uhajali tako na morje kot na gore, številne tudi v Sloveniji.

Za tiste izletnike z manjšimi otroki priporočam, da obiščete učno pot Leska, ki je dokaj ravna, dolga le 5 kilometrov, med sprehodom pa vas bodo o posebnostih flore in favne narodnega parka informirale izobraževalne table. Novost NP Risnjak je tudi mini adrenalinski park ob vhodu, ki je prav tako prilagojen predvsem najmlajšim.

Nikakor ne smemo pozabiti na vse bolj in bolj priljubljen izvir Kolpe, ki vsako leto privabi vse več obiskovalcev. Pri tem izletu je ključno izbiranje dostopne poti, na voljo je kratka in strma od vasi Razloge ali daljši in bolj položna, »lažja« od vasi Hrvatsko. V vsakem primeru, ko enkrat pridete do cilja, izvira Kolpe, turkiznega ribnika, ki je na prvi pogled videti umirjen, vendar se iz njega izliva več kot tisoč litrov vode na sekundo, boste pozabili na utrujenost, sama spokojnost kraja pa vas bo hipoma hipnotizirala.

10. Jelena, glede na objave v hrvaških medijih, se zdi, da se je izseljevanje iz Gorskog kotarja nehalo ali pa se je vsaj močno upočasnilo?! Ali tudi turizem pomaga lokalnemu prebivalstvu, da živi dovolj kakovostno življenje? Kako je na turizem vplival corona virus?

Ne bi rada govorila v imenu drugih, vendar je pomembno, da smo prav vsi vztrajni, iznajdljivi in pripravljeni na spremembe. Gorski kotar je letos resnično zablestel, saj ima vse, kar potrebuje turist v času pandemije – zelo dobre intimne, zasebne nastanitve v samostojnih hišah, izoliranih apartmajih in podobno.

Tukaj je turistom na voljo tudi zares veliko »odprtega javnega prostora«, svežega zraka in pa – seveda – tudi neskončnega zelenja v naši prekrasni naravi.

Ljudje, ki se na območju Gorskega kotarja ukvarjamo s turizmom in živimo od njega, od leta 2020 nismo pričakovali veliko in rečem lahko, da smo bili vendarle prijetno presenečeni nad številom domačih obiskovalcev, ki so tudi zaradi tega, ker niso mogli odpotovati v oddaljene turistične destinacije, odkrili da se le uro, dve, tri avtomobilske vožnje od njihovega doma skriva zeleni zaklad Hrvaške – Gorski kotar.

Tudi pri meni je bilo enako, večino energije sem letos nameravala kanalizirati v skorajda nevidno, dolgotrajno kopanje prehodov, kanalov do morebitnih, »prihodnjih« gostov iz tujine. Vendar so me prijetno presenetili domači, hrvaški turisti, ki so moje dolgoletno delo nagradili z izjemno velikim obiskom mojih raznolikih turističnih vodenih izletov.

11. Jelena Kolenko, mnogo sva hvalila turizem v Gorskem kotarju. Čas je, da rečeva tudi kakšno kritično. Kaj je za zameriti turizmu, turističnim delavcem v Gorskem kotarju. Kaj se mora izboljšati danes in kaj jutri?

Peter, mi nismo tradicionalna turistična destinacija. Smo področje lesne industrije in do včeraj smo bili gozdarji, drvarji … ljudje so se izobraževali v tej smeri. Po propadu tega sektorja je oblast uperila prst na naravne znamenitosti in pričakovala, da bodo ljudje sami razumeli, kako jih postaviti v funkcijo turizma. Toda tako to ne gre, potrebujemo strokovno pomoč.

Prizadevanja posameznikov šele po nekaj letih kažejo prave rezultate. Toda trudoma in z vztrajnostjo se je Gorski kotar vendarle postavil na hrvaški turistični zemljevid. Pokazali smo, da spadamo med regije, na katere je treba računati tudi v prihodnje. Nasploh menim, da so večinoma vse kontinentalne regije, v turističnem smislu, bolj pomembne kot se to zdi na prvi pogled.

12. Pred nama je sam zaključek. Jelena, reciva, da se kmalu odpravljam v Delnice in okolico. Kam se moram odpeljati, da bom jedel dobro in relativno poceni? Nam lahko daš dva ali tri nasvete? Kaj pa nočitev, imaš kakšen predlog?

Če imate radi zgodovino, boste začeli raziskovati Delnice v najstarejši hiši Rački, ki je svojevrsten zaščiten kulturni spomenik. Tu boste izvedeli vse o nekdanjem življenju lokalnih ljudi, pa tudi o tradicionalni delniški narodni noši. Nato nadaljujte pot do Popovićevega mlina, ki odkriva zgodbo o težki poti mlinarjeve družine, vztrajnosti in podjetnosti pred več kot 100 leti.

V Delnicah imamo hrib, ki ga ne smete zamuditi, to je Petehovac, kjer boste na 1000 metrih nadmorske višine videli zanimive vrhove – Veliki Risnjak, slovenski Snežnik, Triglav in Kamniško-Savinjske Alpe. Ta kraj je še posebej obiskan pozimi, saj lahko tam uživate v sankanju, kepanju ali izdelovanju snežakov. Toda tja se lahko odpravite kadar koli v letu, saj vas bo tam pričakala odlična gastronomska ponudba.

V Delnicah oziroma njegovi okolici se radi pohvalimo z našim zgornjim tokom reke Kolpe in Kupice, ki ju imajo radi tudi ljubitelji sprehodov, veliko pa je tudi metuljev. Poleg narodnega parka Risnjak lahko raziskovanje narave zaključite v gozdnem parku Japlenški vrh. Če ste utrujeni, lahko prenočite v enem od hotelov, penzionov, planinskih domov, lovskih koč, kampov ali v zasebni nastanitvi. Ponudba je zares raznolika.

13. Hvala, Jelena, za vse tvoje izčrpne stavke in misli. To je vse z moje strani. Zaključna beseda je tvoja, povej tisto, kar bi bilo treba povedati pa nismo ali pa je treba še enkrat ponoviti, poudariti.

Turizem je panoga sreče – je rekla ena izmed mojih profesoric. Vesela in srečna sem vpila te besede, vedoč, da se v turizmu skriva tudi moj poklic. Dokler čutim to srečo, bom zagotovo ostala v tej industrijski panogi. ?

Ps. Spletni portal o hrvaškem turizmu, www.pag.si, se Jeleni Holenko zahvaljuje tako za intervju kot tudi za spremljajoč fotografski material.