Vedno je neko posebno doživetje, ko se v par urah z nadmorske višine 0 metrov vzpneš na poldrugih 1.000 metrov. Peš, seveda. Po krasni, a v vročini naporni planinski poti, ki se s čudovite makarske riviere dvigne na mogočno skalnato pogorje Biokovo, dolgo kar 60 km.
Vošac je zagotovo eno izmed najbolj »pomembnih« razgledišč na Biokovem, verjetno pa tudi eno izmed »najlepših« v celotni Hrvaški. Vošac je pravi »fotografski magnet«, od tam vsi želijo narediti najbolj čudovito dopustniško fotografijo.
Sveti Jure je super. Redko namreč naletimo na planinski vrh (nadmorska višina 1762 metrov), na katerega se lahko odpeljemo kar z avtom, motorjem, skuterjem, kolesom … Ali pa ga osvojimo »klasično, peš«! Vse je mogoče. In ta občutek »vse-je-mogoče« dobimo tudi na drugi najvišji hrvaški gori, ko se pod nami razgrnejo vsi ti prekrasni razgledi.
Odšli smo na prelepo dogodivščino. Z avtom. In se ustavili na 1762 metrih nadmorske višine. Sveti Jure nas je očaral. Še prej pa Vošac. V bistvu kar celoten naravni park Biokovo. Vsako minuto se namreč pred nami odpirajo pogledi, ki iz nas izvlečejo le zelo dolg »vauuuuuuuuuuuuuu in noroooooooooooo«.
Biokovo je dolga gorska veriga Dinaridov, ki se zelo strmo vzpenja nad celotno Makarsko riviero. V srcu Biokova se skriva drugi najvišji hrvaški vrh, Sveti Jure. Ker pa je po gorovju, ki je od leta 1981 tudi hrvaški naravni park, speljana celo asfaltirana cesta, se na prekrasno Biokovo odpravijo na izlet premnogi turisti.