Vonj po svežih začimbah

Zaradi toplega, sončnega podnebja in dolgih obalnih predelov se je v Sredozemlju razvila oblika prehranjevanja, v kateri osrednje mesto zavzemajo zdrave in sveže sestavine. Sredozemska oziroma mediteranska kuhinja je znana in cenjena po vsem svetu.

Slovi kot izjemno zdrava kuhinja, ki varuje zdravje in celo podaljšuje življenje. Njene prednosti priznavajo tako zdravniki kot strokovnjaki za prehrano. Osnova so preproste in izjemno okusne jedi, ki so pripravljene iz naravnih in zdravih sestavin.

Sredozemska prehrana temelji predvsem na uživanju živil rastlinskega izvora, kot so zelenjava (jajčevci, bučke, paprika, artičoke, paradižnik), žita (pšenica, riž, pira, koruza, ječmen), stročnice (čičerika, grah, fižol), sadje (grozdje, fige, breskve, marelice), sveže mediteranske začimbe (bazilika, timijan, rožmarin, majaron) in olivno olje.

Različne vrste zelenjave so prava zakladnica vitaminov, mineralov in vlaknin, stročnice pa vsebujejo veliko beljakovin. Tudi sadje je pomemben vir vitaminov in mineralov, zato ga sredozemska kuhinja pogosto vključi v pripravo različnih glavnih jedi in slaščic. Olivno olje predstavlja osnovo sredozemske kuhinje že iz antičnih časov. Zaradi nenasičenih maščobnih kislin (vsebuje jih do 80 odstotkov) je zelo dobro za srce in ožilje.

Pomembno živilo sredozemske prehrane so tudi ribe in morski sadeži, še zlasti plave ribe (sardina, tuna, skuša, mečarica in sardela), ki jih v Sredozemskem morju zagotovo ne primanjkuje. Ribe vsebujejo veliko joda, ki je pomemben za pravilno delovanje ščitnice, beljakovin, ki so pomembne za pravilno delovanje organizma in omega 3 maščobnih kislin, ki varujejo srce in ožilje.

Meso in mesni izdelki se uživajo zmerno, prevladujejo pa predvsem jagnjetina in perutnina. Govedino uživajo le redko. Tudi jajca, sir in mlečni izdelki se ne znajdejo preveč pogosto na krožnikih. Raven holesterola v prehrani dodatno uravnava črno vino, ki ga prebivalci Sredozemlja uživajo v majhnih količinah ob vsakem glavnem obroku.

Čeprav si sredozemske dežele delijo isto morje in uporabljajo enake sestavine, je vsaka dežela razvila svoj lastni, zase značilni način, kako uporabiti sestavine v prehrani. Tako je za sredozemsko kuhinjo značilna raznolikost, ki jo odlikuje intenzivna aroma in pestrost barv. Jedi se najpogosteje kuha, redkeje pa, denimo, cvre.

V Istri so najbolj specifične oljke,  kaki, šparglji, artičoke … Oljka je sredozemska rastlina in je po zaslugi svoje bogate dediščine, ki se pojavlja tako v mitologiji kot tudi v življenju modernega človeka, neizčrpen vir zgodb. Zaradi specifičnih podnebnih razmer je  recimo istrsko oljčno olje znano po svojem posebnem okusu.

Kaki, ki mu pravijo tudi božji sadež, je sadje, ki si ga lahko privoščimo le nekaj kratkih jesenskih in zimskih mesecev. V Evropo so ga prinesli okoli leta 1870, pridelujejo pa ga predvsem države ob Sredozemlju. V Istri in Slovenskem primorju so kaki začeli gojiti nekoliko kasneje, v prvih desetletjih prejšnjega stoletja.

Divji špargelj, po domače »šparoga«, je značilna sredozemska rastlina. Raste ob obronku gozdov v Istri. Kot dvodomna zelnata trajnica zraste tudi do enega metra visoko. Rodi vsako leto v pomladanskih mesecih, od polovice marca do polovice maja. Star istrski pregovor pravi: »April spareser, maio sareser« (April špargljev, maj češenj).

Že antični Grki in Rimljani so poznali artičoko. V času največjega razcveta in moči so jo gojili kot zelenjavo in kot okrasno rastlino. Pripravljali so jo kuhano ali surovo. Nato so pozabili nanjo in šele v prejšnjem stoletju so odkrili njeno zdravilno moč pri obolenjih jeter in žolča. Artičoka je bodeči neži podobna rastlina, ki zraste do 120 cm visoko. Običajno jemo kuhane plodove oziroma cvetove.

V Dalmaciji pa so znani po svojih ribjih specialitetah. Verjetno ste že slišali za ribjo juho s poletno (brodet). Če še niste, jo morate poskusiti, ko boste obiskali Dalmacijo. Prav tako ne boste zgrešili, če si boste naročili črno sipino rižoto, njoke, lazanjo, domači ovčji sir, domačo jagnjetino, hobotnico izpod peke,… Za prilogo pa je obvezno potrebno poskusiti njihovo blitvo s krompirjem. Vam je zadišala riba na žaru, pa rožmarin v kombinaciji z limono? Mmm … temu vonju se je težko upreti.

Vam zaupam kakšen prekrasen recept, da bo po vaši kuhinji zares zadišalo po Mediteranu? Mogoče kdaj drugič, sedaj moram nujno skočit v kuhinjo … Pa dober tek! 🙂