Sveta Nedjelja tudi Sveta Nedilja

Sveta Nedjelja na otoku Hvaru je v svetu sicer najbolj znana po svojem rdečem vinu. Plavac mali je avtohtona vinska sorta, sloves »plavca malog« pa je v svet ponesel sloviti hrvaški vinar Zlatan Plenković (blagovna znamka »Zlatan otok«). Sveta Nedjelja turiste očara s pristnim in avtentičnim vzdušjem, pa tudi s svojo neokrnjeno naravo. Uvodoma pa omenimo še izredno prepoznavno turistično znamenitost Veliki kamik, kjer profesionalne in amaterske fotografe v »prekrasni fotomodel pozi« pričaka znameniti osamljeni bor (naslovna fotografija). Poglejmo si hvarsko naselje Sveta Nedjelja nekoliko podrobneje.

Sveta Nedjelja je dokaj majhno naselje na jugozahodnem delu otoka Hvara, ob obali Jadranskega morja, tam redno živi – baje – le okrog 130 ljudi. Od Svete Nedjelje pa do Jelse na severni strani otoka je dobrih 15 kilometrov, toda ker je cesta dokaj ozka in zahtevna (vodi tudi skozi mračen in klavstrofobičen, pa po drugi strani tudi eksotičen, tunel Pitve – Zavala) to pomeni skorajda pol ure vožnje z avtomobilom. Še nekoliko več minut vožnje je treba narediti, če gremo do Vrboska ali glavne trajektne luke na otoku Hvaru, do kraja Stari Grad.

Do Sućuraja, še ene trajektne luke na otoku Hvaru, ki ima dober pogled predvsem na južno Makarsko riviero (Drvenik, Zaostrog, Gradac), pa je treba prevaliti 65 kilometrov (opozarjamo pa, da boste zaradi zahtevnih, vijugastih cest potrebovali skorajda uro in pol vožnje z avtomobilom). Upravno je Sveta Nedjelja sicer podrejena svetovni turistični megazvezdi, mestecu Hvar. Že leta in leta med krajema delajo ustrezno cestno povezavo (sedaj je tam le makadamska cesta, ki pa je izredno nevarna in večino časa dobesedno neprevozna). Ko bo cesta vendarle zaživela, pa pričakujemo, da bo Sveta Nedjelja doživela dodaten turističen bum.

Najpomembnejši turistični zagon Sveta Nedjelja doživlja v zadnjih desetletjih, začelo se je po koncu osamosvojitvene hrvaške vojne. Seveda so turizem v Sveti Nedjelji poznali že dolgo nazaj (kmalu po drugi svetovni vojni), ampak to so bile le drobtinice glede na to, kar se s krajem dogaja sedaj. Počitniške hiše in vile, čim bližje morski obali, rastejo skorajda kot gobe po dežju (upam, da v Sveti Nedjelji ne bodo pretiravali z nekontrolirano gradnjo).

Kar seveda ni čudno, infrastruktura je v Sveti Nedjelji zmeraj boljša (trgovina, pa tudi nekaj redkih gostinskih obratov oziroma restavracij), vreme pa je na tem koncu Dalmacija itak fenomenalno, otok Hvar se neredko ponaša z rekordnimi sončnimi dnevi v koledarskem letu.

Stare prvotne dalmatinske kamnite hiše domačinov so od morja nekoliko bolj oddaljene, nekdanje osnovno naselje Sveta Nedjelja se je na nadmorski višini okrog 150 metrov zbito ob novejši cerkvi sv. Spiridona (s slikama Sv. Jerolima v puščavi – delo italijanskega slikarja Baldassara d’Anne, Madone z otrokom in svetim Avguštinom – Beneška šola 16. do 18. stoletja).

Tik nad naseljem, ob pokopališču, stoji cerkvica Gospa od Zdravlja. Svetovni splet mi podaja tudi naslednji zanimiv podatek: »Sveta Nedjelja je nastala že davno, ko so vaščani Svirč prihajali na to stran otoka Hvara delat na svoja polja, ki še vedno prekrivajo strme bližnje hribe«. Sicer velja, da razvojno gonilo dandanes tvorijo predvsem turizem, vinogradništvo in ribolov.

Tam v samem naselju Sveta Nedjelja pa je tudi začetna točka za naskok na najvišji vrh otoka Hvara, na hrib sveti Nikola, ki v višino meri 628 metrov, na njem pa je postavljena mini cerkvica z enakim imenom. Planinci se vmes radi ustavijo ob jami t.i. »spilji Sv. Nedije«, na nadmorski višini okrog 420 metrov, kjer so našli predmete iz neolitika.

Menihom, avguštincem, je ta jama, ki ponuja prekrasen panoramski pogled (tja proti otokom Korčuli, Proizdu, Šćedru – tik ob hvarski obali), do leta 1796 služila kot del manjše samostanske naselbine, zato so tam vidni zanemarjeni ostanki zapuščenega avguštinskega samostana (nekoliko bolje so ohranjeni le zidovi cerkvice, veseli še delujoči zvon), postavljenega v 15. stoletju, ki je baje deloval vse do leta 1787.

Pogumnejši hribolazci se po »vratolomni ferati« radi odpravijo v izredno kamnito strmino, na koncu jih čaka še »atraktiven, 40 metrov dolg, viseči mostiček«, ki je postavljen 80 metrov nad prepadom. Do lebdečega mostička, ki se ga lotijo le najbolj hrabri športni plezalci, peljeta dve različni poti, lažja ferata Via Avalon (ocenjena z oceno A/B) in nekoliko težja ferata Mirko (ocenjena z B/C), ki je ime dobila po ustvarjalcu ferate, Miru Štecu.

Na spletni strani www.tadejatravels.com lahko preberemo: Čeprav ima ferata na Hvaru zaradi svoje lege in linije potencial za precej težjo oceno, jo je priseljeni domačin Miro Štec opremil tako, da je zelo prijazna tudi do manj izkušenih in manj veščih feratarjev. Prvi del ferate imenovan via Mirko je namreč speljan po prečudoviti liniji vertikalne stene, odlikuje jo odlična in kakovostna skala, apnenec, ki nudi prave plezalske užitke.

Slovak Miro Štec jo je skupaj s prijatelji opremil izključno na lastne stroške, za javnost je bila odprta leta 2019. Pri visečem mostu je tako postavljena skrinjica, na kateri piše, da je dobrodošel prostovoljni prispevek v višini 50 kun oziroma 7 evrov za njeno vzdrževanje ter za urejanje in gradnjo novih poti«. Avtorja planinsko nastrojene turiste opozarjata na vročine, zgodnjo jutro ali zgodnji večer sta poleti zelo primerna termina za adrenalinski podvig. Dodajmo še, da je že omenjeni Miro Štec tik ob morju ustvaril še adrenalinsko postojanko Cliffbase, ki jo zelo radi obiskujejo »somišljeniki«, glej www.cliffbase.com.

Če pa bomo skočili na spletno stran www.zlatanotok.hr, pa bomo marsikaj izvedeli tudi o znamenitem Zlatanu Plenkoviću, ki je znan eden kot glavnih utemeljiteljev modernega hrvaškega vinarstva, njegova vina pa so že v času njegovega življenja pobirala številne prestižne nagrade.

Sicer nas www.enavtika.si poduči: »Zlatan Plenković je žal že pokojni. Ko se je marca leta 2016 vračal s trajektom iz Splita, je na trajektu doživel kap. Ko je kapitan trajekta izvedel, da znani vinar potrebuje zdravniško pomoč, je obrnil trajekt in plul nazaj proti Splitu. Kljub takojšni medicinski pomoči na trajektu in hitremu prevozu v splitsko bolnišnico, je izgubil boj za življenje. Za njim ostajajo spomin in vrhunska vina, ki jih je ob obisku Svete Nedjelje treba pokusiti«.

Na številnih površinah strmega pobočja nad Sveto Nedjeljo so domačini posadili vinsko trto, številni vinogradi so – seveda – v lasti družine Plenkovič, ki je postavila tudi marino in na njej lastno restavracijo Bilo Idro s podmorsko vinsko kletjo, kjer lahko degustirate številna lokalna vina.

Glavni krivec za ta svojevrsten razvojni dosežek je Zlatan Plenković, ki je na tematiko gradnje pristana povedal naslednje: »Razlika med mano in drugimi je v tem, da sem že po naravi pripravljen tvegati! Večina ljudi, tudi če bi imeli denar, si te marine v Sveti Nedjelji ne bi upalo graditi. To pa zato, ker je na odprtem morju, kjer so valovi visoki 6 ali 7 metrov in so, dokler nisem zgradil pomola, pljuskali čez celotno zgradbo restavracije. Druga stvar, marine nisem naredil, da bi zaslužil, ampak da bo to nekaj trajnega, kar bo ostalo tukaj in pomagalo vsem našim ljudem.

Z marino smo tukaj v Sveti Nedjelji podaljšali turistično sezono vsaj za mesec, ne upam si reči, za dva. Zahvaljujoč tej marini imamo zdaj kvalitetne goste, ki imajo jahte, čolne, vzamejo penzione in od tu naprej obiskujejo bližnje otoke. Ta marina je zgrajena mimo vseh kriterijev po katerih se gradijo marine! In marine so zgrajene v zaščitenem območju z majhnim vložkom in velikimi možnostmi zaslužka. Jaz sem delal popolnoma nasprotno – veliko sem vložil in tvegal, da ne bom sploh nič zaslužil, a me to niti ne zanima.«

»Zlatan Plavac je vrhunsko vino, ki je spremenilo vse v dalmatinskem vinarstvu. Čeprav je bila Dalmacija kot regija že prej znana po dobrih vinih, sta imidž »plavca malog« in posledično povpraševanje poskočila šele po nastopu Zlatana Plenkovića«, je za spletno stran Zlatan otok zapisal vinski strokovnjak Saša Špiranec.

Tako. Počasi zaključimo. In potem sanjajmo poležavanje na sončnih plažah Svete Nedjelje. Ali pa dokončanje ceste, ki bo mesto Hvar izredno približala Sveti Nedjelji. In takrat se lahko kaj hitro zgodi, da bomo priča novemu turističnemu bumu v Sveti Nedjelji. 🙂

Ps. Tekst in fotografije Peter Gavez, glej tudi www.instagram.com/petergavez/, naslovna fotografija Hrvaška turistična zveza in fotograf Ivo Biočina.