Stari Grad na otoku Hvaru

»Podoživite duh preteklosti in tradicije z odkrivanjem labirinta slikovitih starogradskih ulic. Prisluhnite čarobnim zvokom ljudskih pevcev, odkrijte skrite zaklade tradicionalnih gostilnic (konob), galerij, palač in vrtov. Odkrijte oaze lokalnih plaž in zalivov s sprehodom po čudovitem zalivu. Potopite se v turkizno modrino morja, osvobodite se stresa, napolnite se z energijo sončnih žarkov in svežino poletnega vetriča.

Vdihnite vonjave neokrnjene narave in uživajte v aktivnostih za vse okuse in generacije. Privoščite si slastne dalmatinske dobrote in nazdravite s kapljico kakovostnega domačega vina. Popestrite poletni večer s ščepcem pesmi, plesa in dobre zabave na najlepših poletnih odrih«. Tako uvodoma na svoji uradni spletni strani zapiše Turistična skupnost Stari Grad in doda še: »laudite: eunt, anni more fluentis aquae – zabavajte se, saj leta tečejo, kot voda odteka«. Poglejmo si Stari grad, kjer prevladujeta šarm tradicije in izkustvo Dalmacije, nekoliko podrobneje.

Stari Grad leži na severozahodnem koncu otoka Hvara. Umeščen je na koncu zares globokega zaliva, zato je varen pristan za vsa plovila. Tudi glavna otoška trajektna luka je tukaj, kar »nekajkrat na dan« trajekt zapluje na relaciji Stari Grad – Split in obratno seveda. Mimogrede, druga otoška trajektna linija teče med Sućurajem, na samem vzhodnem koncu otoka Hvara in simpatičnim Drvenikom na Makarski Rivieri. Stari Grad je od mesteca Hvar oddaljen 20 kilometrov, do Jelse je manj kot 10 kilometrov, še nekoliko bližje je Vrboska (okrog 7 km). Do že omenjenega Sućuraja je iz Starega Grada 60 kilometrov, zaradi ozkih in zavitih cest to pomeni več kot uro vožnje.

Hrvaška wikipedija trdi, da domačini Stari Grad imenujejo Stori Grod, včasih tudi Paiz, čeprav se to ime bolj nanaša na ožje, staro mestno jedro. Pet naselij še dodatno pripada mestu Stari Grad, to so Dol, Rudina, Selca kod Starog Grada (Sielca), Stari Grad (Stori Grod) in Vrbanj (Varbonj). Samo naselje Stari Grad sestavljajo soseske Borić, Ivanje Gomile, Njiva, Šiberija, Molo Selo, Dolci, Priko in ožje staro mestno jedro. V bližini je manjši hrib, ki se imenuje Glavica.

V vseh teh naseljih živi manj kot 3.000 prebivalcev (v samem Starem Gradu okrog 2.000). Večino ljudi Starega Grada v sedanjih, modernih, časih prehranjuje vseprisotni turizem, ki je osnovni zagon dobil z gradnjo hotela “Helios” v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Mnoga stoletja so ljudje v Starem Gradu živeli predvsem od vinogradništva in pridelave poljščin na svojih »slavnih poljih«, ki jih lahko zlahka štejemo kot prvo starogradsko turistično zanimivost (ki pa jo – roko na srce – spozna relativno majhno število obiskovalcev Starega Grada). Sam začetek zgodbe o starogradskih poljih je postavljen v čas antike, cenjenih Grkov, ki so se odločili, da bodo zapluli po Jadranu navzgor …

Na mestu starejše ilirske naselbine (četrto stoletje pred našim štetjem) so prebivalci grškega otoka Parosa v Egejskem morju s pomočjo Dionizija iz Sirakuz leta 384 pred Kristusom ustanovili kolonijo Far (Pháros); o tem priča napis, ki so ga Grki postavili v čast zmage nad staroselci. Najzgodnejši podatki o koloniji Pharos (lahko tudi Faros) izvirajo s strani grškega zgodovinarja Diodorus Sicilia (1. stoletje pr. n. št.).

Grki so na območju sedanjega Starega Gradu tam kovali svoj denar, odprli keramične delavnice in izvedli parcelacijo Starogradskega polja, ki ostaja najbolje ohranjen primer grške parcelacije v celotnem Sredozemlju (zato je od leta 2008 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine). Hrvaška wikipedija dodaja: z ustanovitvijo mesta Faros na otoku Hvaru se je v (bodočih) hrvaških regijah začela urbana civilizacija in Faros je za Isso (na otoku Visu) najstarejše mesto na sedanjem ozemlju Hrvaške.

Med spomeniki poznejših obdobij je najpomembnejši Tvrdalj, počitniški dvorec pesnika Petra Hektorovića, avtorja slovečega renesančnega dela Ribanje i ribarsko prigovaranje, ki so ga okoli leta 1520 zgradili kot utrjeno stavbo. Tvrdalj, ki ga najdete v samem centru Starega Grada, krasita tudi manjši park in ribnik, v katerem plavajo ribe – ciplji (baje je s kanali povezan z morjem). Dvorec dopolnjuje ne ravno zelo visok stolpič s kamnitimi gnezdi za golobe in luknjami za vrabce.

Tvrdalj si morate obvezno pogledati, pa čeprav se kritičnemu obiskovalcu zdi, da bi lahko ta dvorec ob tvornem sodelovanju različnih »turističnih deležnikov« postal še mnogo večji, pomembnejši turistični magnet. Vsekakor pa že sedaj velja, da je Tvrdalj Petra Hektorovića najbolj znana stavba in eden od simbolov starega mestnega jedra Starega Grada.

Turistična skupnost Stari Grad je zapisala: »Renesančni pesnik, krščanski mislec in graditelj je »Tvrdalj«, počitniški dvorec, ki je tudi utrdba in brani pred napadalci, gradil dolgo in skrbno in je bil zanj enako pomemben kot njegovo glavno literarno delo. Z izgradnjo Tvrdalja je Hektorović uresničil svojo zamisel o ustvarjanju mikrokozmosa – majhnega, zaprtega sveta, kjer imajo prostor za življenje vsa božja bitja – ribe, ptice, rastline in ljudje.

Tvrdalj Petra Hektorovića je tudi svojevrstna kamnita knjiga, v katero je pesnik vklesal na desetine napisov v latinščini in hrvaščini ter enega v italijanščini. Napisi so večinoma napisani v moralističnem tonu humanizma, celoten kompleks pa je posvečen Stvarniku vsega (OMNIVM CONDITORI). Tudi fotogeničen ribnik krasijo napisi, največji med njimi pa opozarja na minljivost: Imej v mislih, ne rešuje te ne bogastvo ne svetovna slava ne lepota ne starost, kajti smrt grabi vse«.

Poseben naziv »turističnega sladkorčka« si lahko brez kančka dvoma prislužijo tudi ozke, kamnite ulice Starega Gradu. Na sprehodu po mestu Stari Grad bomo iz koraka v korak odkrivali številne zanimivosti, podrobnosti, lepoto. Celoten ambient starega dela mesta Stari Grad, vključno z neštetimi vijugastimi ulicami in slikovitimi kamnitimi hišami, trgovinicami in konobami ima prav poseben čar. Reprezentančni predstavnik te čarobnosti je čudovit trg Škor.

Najbolj relevantno nam trg Škor opiše TZ Stari Grad: »Od vseh majhnih trgov, s katerimi se bohoti staro mestno jedro, je trg Škor najbolj slikovit. Skoraj kot gledališka kulisa (kar pravzaprav postane med poletnimi kulturnimi dogodki) je ta trg v 17. in 18. stoletju nastal iz plitvine. V njem je bila nekoč ladjedelnica, ki so jo zasuli in po kateri je trg dobil ime (škor izhaja iz besede škver, kar v dalmatinskem narečju pomeni ladjedelnica). Ta ukrivljeni prostor, v katerem živi mitična Dalmacija, obdajajo značilne dalmatinske delavske hiše s slikovitimi t.i. luminarima (strešnimi okni) ter t.i. sularima in skalinadama (kamnite terase s stopnicami)«.

Kakor velja za skorajda vsak večji kraj na Hrvaškem – dodatno ga olepšujejo cerkve in cerkvice. V neposredni bližini dvorca Tvrdalj Petra Hektorovića je postavljena cerkev sv. Roka, ki je nebeški zaščitnik Starega Grada. V čast svetega Roka vsako leto 16-ega avgusta poteka velika verska procesija. Cerkev svetega Roka je bila zgrajena v 16. stoletju, leta 1783 pa so ji prizidali še zvonik. Pri gradnji stopnic v 19. stoletju so našli mozaična tla rimskih term, ki jih omenja vklesan napis. Nasproti cerkve je vhod v posebne prostore dvorca Tvrdalj, ki je bil v Hektorovićevem času delno namenjen tudi revežem in popotnikom.

Stari Grad ima še kar nekaj drugih manjših cerkva (sv. Ivana, sv. Lucije, sv. Nikole, sv. Jerolima), turistom pa je najpomembnejša največja, to je cerkev sv. Stjepana (svetega Štefana bi lahko rekli po slovensko). Župnijska cerkev sv. Stjepana je bila zgrajena v 17. stoletju, na mestu, kjer so prej stali sakralni objekti. Zgodovinarji menijo, da je cerkev sv. Stjepana služila kot prva hvarska stolnica do leta 1247 ali 1278, ko se je po isti domnevi center škofije preselil v mesto Hvar.

Raziskovanje po spletu razkrije še nekaj zanimivih informacij. Cerkev sv. Stjepana je velika triladijska stavba s štirikotno apsido in oboki v poznogotskem slogu: obok glavne ladje je okrašen s štukaturo, ki posnema gotske rebraste oboke. Na pročelju so trije renesančno-baročni portali. Nad glavnim portalom je enaka rozeta. Podboji vrat stranskih ladij in zakristije so baročni. Cerkev je zgrajena iz korčulanskega kamna, za katerega je značilno, da sčasoma oksidira in dobi rdeče-rjavo barvo. In še: zvonik je ločen od same cerkve, dokončan je bil leta 1753.

Vsaj nekoliko daljši odstavek ali dva si zasluži dominikanski samostan sv. Petra Mučenika. Dne 15. julija 1479 je ustanovitelj samostana, pater German iz Piacenze, od vrhovne uprave reda dobil dovoljenje za začetek gradnje in ustanovitve samostana v Starem Gradu. Pri tem so ga podprli tudi Starograjci. Cerkev je bila zgrajena pred samostanom in posvečena 3. decembra 1488. Po turškem napadu na otok Hvar, konec 16. stoletja, je bil samostan dodatno utrjen z dvema okroglima obrambnima stolpoma.

V cerkvi, prenovljeni leta 1896, je grob velikega hrvaškega pesnika Petra Hektorovića in njegove matere Katarine. Skozi svojo zgodovino je imel samostan pomembno vlogo v verskem, prosvetnem, kulturnem in narodnem življenju mesteca Stari Grad in njegove okolice. Naj dodamo, da se samostan dandanes ponaša z zanimivo turistično ponudbo, ogledate si lahko samostanski muzej, na voljo pa so tudi eno in dvoposteljne sobe. Za več informacij kliknite na lepo postavljeno spletno stran https://www.dsspm.hr/.

Samo mesto Stari Grad in njegova bližnja okolica sta bogata s številnimi kamnitimi ostanki iz preteklosti. Območje Starega Gradu je bilo poseljeno že »zdavnaj«, zato ni nenavadno, da dokaze o življenju »nekoč« najdemo »skorajda na vsakem koraku« (npr. prekrasni so nekateri starinski mozaiki). Med »nekoliki mlajšimi objekti«, ki jih zlahka uvrstimo med manjše turistične znamenitosti mesteca Stari Grad pa lahko štejemo: hišo in mavzolej don Šime Ljubića, mlin (iz konca devetnajstega stoletja), rojstno hišo slikarja Jurja Plančića, sklop hiš Gelineo Bervaldi, palačo Kokotić, hišo Franetović itd. Skratka, Stari Grad je pravo mesto muzej.

Turisti v dopustniškem času brez plaž »ne morejo«, vabijo predvsem plaže Lanterna, Bonj, Maslinica, Žukova. Izredno zanimivi so nekateri tematski izleti: »Prošlo s(a)vršeno vrijeme, otočna izkušnja brez meja, tuk tuk tura, storytelling. Tudi otrokom v Starem Gradu ne bo dolgčas, turistična skupnost je osmislila številne dejavnosti za najmlajše goste. Posebna pozornost je namenjena navtikom in športnikom, možne so zelo raznolike aktivnosti. Smo še kaj pozabili? Ups, skorajda, ne smemo pozabiti, da je kulinarična scena v Starem Gradu zelo prisrčna, na kozarček rujnega pa vabijo tudi številni bari in lokali.

Ob pogledu na spletno stran TZ Stari Grad nam je takoj jasno, da tudi »prireditev ne primanjkuje«, nekaj jih naštejemo z »originalnimi hrvaškimi naslovi«: Dani u vali, Biciklom kroz baštinu, Jazz & Wine festival, Love Me Do – fun & care festival, Kamena kolijevka – pisane rijeći, gastronomski festival Na Bon Pro, mednarodni pelinkovac festival, dan mesta – fešta sv. Roka, Dan grada Farosa itd. Za sam konec tega prvega članka povejmo še, da je Stari Grad že dolgo in zelo močno povezan z daljinskim plavanjem, to dokazujeta Faros maraton in Oceanman – svetovno plavalno tekmovanje.

Od vas se bomo poslovili z besedami, ki smo jih naši na cenjenem portalu www.plavakamenica.hr v članku, iz leta 2021, z naslovom Stari Grad na Hvaru inovativna je otočka destinacija: »Stari Grad je civiliziran kraj za tiste goste, ki prezirajo masovni turizem s previsokimi cenami. Staro mestno jedro ni nujno mirno, čeprav tako izgleda. Lahko je živahen in zabaven. Toda Stari Grad išče drugačno energijo. Stari Grad je kraj za mlade in vnete športnike, avanturiste, sproščene in meditativne turiste«. Še lahko naredimo boljšo reklamo za Stari Grad? Poskusimo, bomo za konec objavili še mini amatersko fotogalerijo. 🙂

Ps. Fotografije: TZ Stari Grad, TZ Hrvaške in novinarji www.pag.si.