Sokolarski center Dubrava

Sokolarski center Dubrava se skriva v gostem gozdičku v kraju Dubrava, zelo blizu dalmatinskega Šibenika. Najdemo ga v srcu dalmatinske divjine, nujno pa ga naj obiščejo vsi tisti, ki imate radi živali (še posebej ptice), pridih divjine in avanture.  Center izredno dobro dopolnjuje turistično ponudbo mesta Šibenik, zato je tudi prejemnik številnih nagrad, pohval in zahval.

Sokolarski center Dubrava je uradno pooblaščena ustanova hrvaškega ministrstva za okolje. Primarna naloga centra je skrb za zaščitene živalske (ptičje) vrste. Veterinarska služba, ki deluje v okviru centra je edina registrirana hrvaška veterinarska služba za ptice ujede (sokol, sova …). V okviru centra se tako nahaja tudi »prava ptičja bolnišnica«, tukaj lahko strokovnjaki ptice zdravijo, operirajo, pa tudi zelo dobro oskrbijo, negujejo do popolne ozdravitve. Obiskovalci (brez psov!) si lahko okrevajoče ptice med sprehodom po veliki parceli tudi ogledajo, pa tudi fotografirajo se lahko z njimi.

Hkrati pa je Sokolarski center Dubrava pravi turistični biser in magnet za otroke in starejše. Obiskovalcem, večinoma jih obiskujejo večje turistične skupine, pripravijo odlično, zelo zanimivo predavanje v katerem nam postrežejo s fascinantnimi podatki o pticah ujedah. S pomočjo sove ali sokola pa nam demonstrirajo nekaj znanj, veščin čudovitih divjih ptic.

V samem centru lahko kupite tudi kakšen zanimiv »ptičji spominek«, v okolju primernem bifeju pa se lahko tudi osvežite. Vstopnina, glede na kakovost ponudbe, ni visoka, je – kolikor se spomnim – nižja od 7 evrov po obiskovalcu (za večje skupine in otroke 5 evrov po osebi). Zelo za pohvalit je tudi celotno osebje, še posebej pa enega izmed utemeljiteljev centra, tudi sedanjega voditelja sokolarskega centra Emilia Menđušića.

Emilio Menđušić obiskovalcem tudi predava oz. bolje bi bilo reči, da naredi kar cel šov oz. pravi mini gledališki projekt. Mi smo se z njim po »predavanju-predstavi« tudi pogovarjali, izpostavili pa bomo le nekaj njegovih zanimivih misli:
–   Če hodite po Dalmaciji, Slavoniji, Sloveniji ali pa kjerkoli drugod po svetu, zmeraj bo nad vami nebo. Ta ogromen prostor, ki ga ljudje ponavadi prepoznavamo le kot veliko praznino, je v svojem bistvu ogromen eko sistem, ki ima svoje pragozdove, svoje gozdove, svoje oaze in ceste, ki jih koristi le ena živalska vrsta, ptice.
– Sam nisem človek interneta, mi smo še iz generacij, ko se je bralo knjige. Sam sem iz mesta, tu v Dubravi smo imeli kočo, igrali smo se v divjini. In včasih domov prinesli kakšno ranjeno ptico. Ker smo jih negovali, za to pa so slišali tudi drugi ljudje, se je naključno zgodilo, da so nam prinašali zmeraj več in več ranjenih ptic. Ker pa na Hrvaškem ni bilo ptičje bolnišnice, se je – torej dokaj slučajno – rodila ta ideja o sokolarskem centru.
– Ko smo ustanovili center si nismo niti predstavljali, da bomo naleteli na tako velike težave, na tako veliko nerazumevanje družbe in države. Znalo se je zgoditi, ker smo imeli tako malo denarja, da smo na glas razmišljali ali naj kupimo hrano za ptice ali za nas, ljudi.

– Turizem je nujno zlo. In seveda so med naravnimi čudesi in znamenitostmi ter turizmom močne povezave. Znamenitosti, to je čisto naravno, preprosto privlačijo ljudi. Toda včasih je prezentacija teh naravnih čudes prepuščena sama sebi. Lepo je videti lepo naravo, lepo reko, lep slap, lepo goro, toda sam mislim, da to – preprosto – ni dovolj. Zato si v našem centru prizadevamo, da bi obiskovalcem podarili nekakšen »možganski spominek«, nekaj kar jih bo dodatno obogatilo, jim dalo neka nova znanja, nove poglede o živalih pa tudi o ljudeh samih.
– V zadnjih 15 letih delovanja centra nas je obiskalo okrog 65 tisoč šolarjev z vseh koncev Hrvaške. Poleti, v turistični špici, pa nas zna v enem dnevu obiskati tudi do 500 turistov. In moramo se pohvaliti, da nas imajo ljudje zares radi. Zelo ponosen sem, ko ponavljam misel nekega nemškega turista, ki nam jo je izrekel ob obisku našega centra: »Hvala vam, ker nas nimate za neumne turiste, ampak z nami ravnate kot z ljudskimi bitji«.

– Predvsem otroke, ki nas obiščejo, bi radi naučili nekaj osnov iz narave. Npr. če odvržemo hladilnik v naravo. Zakoni, država nas svarijo pred takšnimi dejanji s kaznimi. Mi pa bi radi ljudem, predvsem mladim, do-povedali, da naj se bojijo posledic takšnih zavržnih dejanj, ne pa kazni. To je pomembno in če se bomo tega zavedali, ne bomo potrebovali kazenske regulative.
– Nekaj bi rad izpostavil. Srečen sem, ker sem obdan z ljudmi, ki imajo radi to, kar počnemo. In veseli me, da je sedaj v centru že »druga generacija« ljudi, ki se bo – očitno – naučila dovolj, da bo nas stare, ko se utrudimo, uspešno zamenjala. In da, mladi imajo tudi nove ideje, recimo že kar nekaj časa pripravljajo novo predavanje, predstavo oz. multimedijsko predstavitev. Mislim, da bo to nov korak v delu našega centra.
– Nisem zasvojen s pticami. Še naprej imam rad tudi knjige, glasbo, ljudi. Se pa bojim ljudi, ki »neskončno obožujejo živali«. Nekateri od teh namreč potem zasovražijo ljudi?! Zakaj? Ne smeš sovražiti sočloveka, če ne želi imeti doma psa …

Tako in podobno razmišljajo v sokolarskem centru v Dubravi blizu Šibenika. Naj vam ne bo škoda drobiža, obiščite jih, če boste tam nekje v Dalmaciji. Naučili se boste mnogo, o živalih in o sebi. Vsekakor pa boste po obisku centra mnogo bolj spoštovali naravo, cel naš bivanjski prostor.