Slabosti hrvaškega morskega turizma

Kam greš letos na dopust? Na Hrvaško? Spet? Eh, blizu je, pa lepo morje, pa navajeni smo, pa saj se imamo fajn, pa to je ja še vedno »naše morje«, saj veš… Tako nekako se vrstijo pogovori od maja naprej, ko si vedno bolj želimo dopusta in počitka, odklopa od službenih in drugih obveznosti.

Pa morda preveč nostalgično in pristransko gledamo na dopust na hrvaškem morju? Ponavadi imamo kar nekaj pripomb na dopustovanje, ki je tudi velikokrat predmet bolj ali manj vročih debat in jeznih pripomb ter spominov, saj s Hrvaške ne odnesemo le spominov na čisto in modro morje, sonce, plažo, ribe in dalmatinske pesmi.

S kratko anketo smo zbrali nekaj najbolj pogostih odgovorov na vprašanje, kaj nas najbolj moti pri dopustovanju na hrvaškem morju.

Največkrat imamo pripombe na gostinstvo. Ko se nam zahoče dobrega obroka, morskih specialitet, smo nemalokrat razočarani nad velikostjo in okusnostjo obroka, nejadranskega porekla jedi, odmrznjenih »specialitet«, saj je morje z obilico morskega življa pred nosom.  Marsikateri gostinec raje gleda na razliko v prodajni in nabavni ceni med domačimi sveže ulovljenimi sadeži morja in tujimi, največkrat tudi zamrznjenimi izdelki slabše kakovosti, kakor pa na zadovoljstvo gosta ob sveže pripravljeni in okusni domači hrani, katero promovirajo. Če pa smo pozorni in obiščemo lokale, kjer jedo tudi domačini, bomo najverjetneje tudi bolj zadovoljni, saj bo hrana okusnejša.

Tudi natakarji zanjo biti vir nejevolje. Že res, da imajo v sezoni obilico dela, je pa tako prvi kot tudi zadnji stik z gostom prav preko njih, zato kak dodaten nasmešek in prijazen pozdrav ne bo odveč. Hitrost postrežbe, ko vse naokrog diši in smo po celodnevnem kopanju kar lačni, je tudi pomembna. Velikokrat se da z malo boljšo organizacijo prihraniti kar nekaj korakov in »praznih« poti med mizami, kar se pozna tudi pri kvaliteti storitve.

Gostje smo v nekaterih lokalih naleteli tudi na težave pri plačevanju s plačilnimi karticami. V današnjem času, ko je brezgotovinsko plačevanje v polnem razmahu in možno na vsakem koraku, je včasih prav čudno oklepanje tradicionalnega plačevanja z gotovino, po možnosti samo v domači valuti ali priročnemu  »menjalnemu tečaju kar na pamet«. Gotovo bo tudi v manjših vasicah sčasoma več plačilnih možnosti, zaenkrat pa le imejmo v žepu nekaj kun, da se izognemo slabi volji. Tudi, ko bomo (za naše pojme) kar nerazumno dolgo čakali na vračilo drobiža, ostanimo sproščeni in dobre volje po okusnem obroku, saj smo navsezadnje na dopustu in se nam ne mudi prehudo.

Morda bomo naleteli tudi na še posebej visoke cene enakih storitev in izdelkov v pred/po in glavni sezoni, ali višji ceni za turiste kot domačine. Verjetno nobeno bentenje ne bo pomagalo, zato poskusimo vseeno biti vljudni in pripravljeni tudi na to, da smo za domačine vir celoletnega prihodka. Lepa beseda pa tudi lepo mesto najde.

Na dopustovanje gremo velikokrat z našim živalskim ljubljenčkom. Žal je na Hrvaškem prej izjema kot pravilo, da so psi dobrodošli, iz takih ali drugačnih razlogov. Marsikje je pristojbina za psa celo višja kot za otroka. Če je kopanje na plaži s psom dovoljeno, je to  velikokrat omejeno na najgrše dele obale, polne odpada ali s težkim dostopom.

V zadnjem času pa se tudi tu obrača na bolje, nekateri podjetni in moderni domačini so celo našli tržno nišo in vabijo k sebi goste s psi, saj vedno, da jih je veliko, ki bodo sicer odšli tja, kjer prihod s psom sploh ni nobena dilema, če so le ti lepo vzgojeni in socializirani. V precej kampih imajo že tudi tuširnico za pse, pa tudi v kakem lokalu je vedno na voljo sveža voda za pasje goste, kar je gesta pozornosti in kulture, ki jo zna ceniti vsak pasji lastnik, pa tudi tisti, ki to ni.

Večji poudarek naj bi na Hrvaškem v prihodnje veljal tudi čistoči okolice. Prav žalostno je, da ob vseh prekrasnih zalivčkih, nostalgičnih vasicah in ljubkih mestecih, zaradi katerih se tako radi napotimo dopustovat na hrvaško obalo, marsikje naletimo na plastične razcefrane vrečke, kupe odpadkov, odvržene predmete, ki kazijo okolico in dober vtis. Javne službe bodo v prihodnje na bolj frekventnih sprehajališčih in plažah, pa tudi tistih manj obljudenih, morale namestiti več košev za smeti in jih, predvsem v poletni vročini, tudi pogosteje prazniti.

Kajti čistoča je eden pomembnejših kriterijev za dobro počutje na dopustu. Ne glede na to, da se vedno najdejo nemarni gostje, mladina in tudi starejši, ki odmetavajo za seboj in so brez vsakega čuta za dobro počutje tudi ostalih za njimi, pa je pomembno, da se sproti in redno ter ekološko ustrezno odstranjuje odpadke. Le teh se, zlasti v poletni sezoni, nabere ekstremno veliko v primerjavi s količino odpadkov stalnega prebivalstva.

Prekrasno hrvaško morje vabi množice gostov z vsega sveta, prednjačijo pa nemški, slovenski in češki gostje. Glede na to, da Slovenci prispevamo kar precej v hrvaški turistični izkupiček, smo kdaj tudi razočarani, ko na cenikih, vabilih na plovbe, oglede, izlete, jedilnikih in podobno, ne zasledimo slovenskega prevoda, najdemo pa angleške, nemške, ruske, italijanske, češke in tudi francoske ter madžarske.

Še vedno je vsaj starejša in srednja generacija čustveno navezana na nekdanjo Jugoslavijo in bratske republike, kjer smo se počutili enakopravne in sprejete ter zaželene goste. Drobna pozornost gostitelja; le nekaj slovenskih besed lastnika apartmaja ali pozdrav natakarja, nam pomeni v tujini zelo veliko in še raje se bomo vračali. Kajti slovenski gostje smo dobri, precej zapravljivi gostje, ki se vedno znova vračamo tja, kjer se dobro počutimo, pri čemer pa je v zadnjih letih v porastu tudi dober osebni odnos, ne le prekrasna narava.

Skoraj vsak je že naletel tudi na težave s parkiranjem. Okrog plaž je največkrat kar problem najti prosto parkirno mesto, kljub precej visokim parkirninam. Naš avto pa kar pogosto, tudi v par kratkih minutah, ko smo skočili le v trgovino in avto kar zgledno parkirali, najde redar z listkom za kdovekakšno globo, medtem, ko so okrog njega pogumno parkirani avtomobili z domačo registracijo, seveda brez kazni. Parkirnino ob cesti si kdaj omisli tudi kar kak »podjeten« krajan, ki vidi priložnost za zaslužek. Največkrat pa je pri parkirnih avtomatih težava s prekratkim časom dovoljenega parkiranja ali da avtomat ne vrača denarja, kar pa je zgodba tudi drugih, ne le hrvaških mest.

V anketi ste omenili tudi neaktualno, na trenutke neprimerno ponudbo izdelkov, spominkov, storitev. Včasih bomo leto za letom naleteli na enako urejeno izložbo z zaprašenimi razglednicami in školjkami, vedno enak meni v gostilni, na vseh krajih v bistvu enake brisače, blazine, natikače, dihalke, razglednice, nakit, majice, svetleče in bleščeče otroške igračke, kupe kitajske in »plastik fantastik« robe.

Moramo pa poudariti, da je vedno več izjemno prijetno urejenih trgovinic z lokalno ponudbo spominkov (olj, dišav, ročno izdelanih unikatnih umetnin, žganj, marmelad,..), saj se prodajalci vedno bolj zavedajo, da si turist želi tudi okusnih, lepih in zanimivih izdelkov s posebnostmi lokalnega okolja. Tako ga bodo še doma dolgo spominjale na lepo preživete dopustniške dneve. Čisto drugo je prinesti s seboj domov na primer kaduljin med, paški sir, žganjico iz lokalnih zelišč, šatuljico s pokrovom iz školjk iz bližnjega zaliva, sliko uličnega slikarja ali filigranski prstan kot pa neosebno majico z napisom The best father in the world.

Tudi pri ponudbi modernih vsebin se stvari obračajo na bolje. Turist ni več zadovoljen le s šotorom ali sobico, pivom, sladoledom in pico zvečer. Želi si tudi raziskovati otoke, mesta, zalivčke, spoznavati kulturo in kulinariko, se športno udejstvovati, uživati na kolesarskih izletih, supanju, plezanju,… Vsako leto je ponudba športnih vsebin obširnejša, kar nas veseli.

Svoje počitniške vtise želimo deliti tudi na družabnih omrežjih, za kar potrebujemo internet ali wifi. Nekateri lastniki kapacitet še ne vidijo smisla v tem, ter tudi ne omogočajo dostopa do interneta ali samo proti plačilu, kar se dopustnikom zdi kar neprimerno poleg precej visokih cen za namestitev.

Delovni časi nam kdaj tudi zagrenijo dopust. Info točke z raznimi zemljevidi, prospekti, naslovi in lokalnimi informacijami imajo včasih kar nerazumne delovne ure, z dolgimi opoldanskimi odmori, zaprte so med vikendom in zvečer. Kar nekako težko je turistu razumeti, da njegove vneme in želje po informacijah tukaj in zdaj turistični delavci ne prepoznajo in v relativno kratki poletni sezoni ne napnejo vseh sil, da mu  pomagajo doživeti lep dopust ter ponuditi čim več informacij o tem, kje lahko navsezadnje zapravi svoj denar.

Če sklenemo to razmišljanje, lahko rečemo, da nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje, česar se vedno bolj zavedajo tudi hrvaški turistični delavci. Tudi zato radi zahajamo na hrvaško obalo.