»Vidikovac staronovaljskih ribarskih pošti«
Razgledišče – Stara Novalja
Stara Novalja na otoku Pagu se ponaša z novim turističnim sladkorčkom – »umetniško urejenim« razglediščem, ki se originalno oziroma hrvaško imenuje »Vidikovac staronovaljskih ribarskih pošti«. Kakor razkriva že uradno ime, je bilo na tem razgledišču nekoč tudi nekakšno ribarsko opazovališče »Pošta« – podobno lovski preži, samo da je tole na obali morja, za spremljanje ribjih jat v morju. »Pošta«, tako dodatno razlaga hrvaški splet, pa je lahko tudi domače ime za kraj, kjer se iz nekega razloga nabirajo ribe in se – posledično – seveda tam dobro lovi.
»Vidikovac staronovaljskih ribarskih pošti«, projekt prenovljenega razgledišča v Stari Novalji, sta zasnovali in osmislili domača arhitektka Marija Mia Peranić in doktorica umetnosti Dina Jakšić, izvedba projekta pa je bila dodeljena cenjeni Kleparski delavnici Dražena Jakšića. Poglejmo si razgledišče v Stari Novalji nekoliko podrobneje.
Stara Novalja je naselje na otoku Pagu, ki je znano po dolgi ribiški tradiciji. Ribiška zadruga Stare Novalje, ustanovljena 12. julija 1907, je druga najstarejša zadruga na Jadranu. Zaliv Trinćel, na začetku Stare Novalje, kjer se sladka voda sreča z morjem, je gojišče različnih morskih organizmov, razčlenjena obala otoka Paga proti Lunu pa je njihov – »zelo cenjen« – življenjski prostor.
Čisto na koncu vasi Stara Novalja, nad starim trajektnim pomolom, je razgledišče, t.i. »Vidikovac«, od koder se vidi celoten zaliv proti jugu, pogled pa sega tudi proti zahodu do naselja Lun in še naprej, severno ob čudovitem gorskem Velebitu. Z zbiranjem podatkov lokalnih ribičev o imenih ribolovnih pozicij, vrstah ribolovnih orodij in habitatih nekaterih vrst ribjega staleža je nastal projekt Razgledišče ribiške postojanke Stara Novalja (hrvaški original: »Vidikovac staronovaljskih ribarskih pošti«).
V središču razgledišča Stara Novalja je kamniti prostorski element, v katerem sta roža vetrov in kažipot do dobrih »ribiških pošt« (lahko bi rekli tudi kažipot do odličnih mest za lovljenje rib). Okoli, krožno okoli osnovnega prostorskega elementa je postavljenih 6 prekrasnih – seveda, kamnitih – klopi.
Kompozicija kamnitih klopi ni naključna, definirana je z »vizurami ribiških pošt« (ribolovnih lokacij). Poleg tega, da so klopi, tako kot centralni prostorski element, smerokaz do »ribiških pošt«, simbolizirajo tudi izmikajoče se morje, takšno, ki – na nek način »beži iz dolgega novaljskega zaliva«. Zgornje površine klopi simulirajo morsko gladino, konec vsake klopi pa je povezan z začetkom druge. Del klopi se spusti na nižji nivo, kar simbolizira neskončno gibanje morja, praktična funkcija klopi pa je tudi, da so primerne za vse starosti otrok.
Projekt »Vidikovac staronovaljskih ribarskih pošti« sta zasnovali in projektirali domača arhitektka Marija Mia Peranić in doktorica umetnosti Dina Jakšić. Prostorski element je zasnoval projektant Goran Pavasović, izvedba projekta pa je bila zaupana Klesarski delavnici Dražena Jakšića.
Nosilec projekta je Turistična skupnost Stara Novalja. Projekt je bil financiran preko 6. natečaja FLAG LAGURA TRAMUNTANA v okviru ukrepa 2.A.1 Razvoj turističnih zmogljivosti, povezanih s tradicijo ribiške regije v višini 38.878,61 evrov (85 % iz sredstev EU, 15 % iz sredstev Republike Hrvaške).
Z izgradnjo razgledne točke je bil cilj poučiti turiste in lokalno prebivalstvo o tradiciji Stare Novalje kot ribiškega kraja, nekdanjem načinu življenja, imenih ribiških postojank (»pošt«) oziroma nasploh dobrih lokacijah za ribolov ter na splošno o ribištvu, ob turizmu, glavni lokalni gospodarski panogi.
Cilj projekta je tudi seznaniti mlade z imeni novaljskih zalivov in zalivčkov ter jim predstaviti ribištvo kot enega izmed možnih virov zaslužka in preživetja na otoku. Razgledna točka v Novalji oz. »Vidikovac staronovaljskih ribarskih pošti« ponuja užitek v čudovitem razgledu na Staronovaljsko valo, »punto Luna«, otok Rab in del Velebitskega kanala, lega razgledišča pa dodatno razvaja s spokojnim mirom in tišino, ki sta nujna za počitek duše in telesa.
Ps. Uredništvo www.pag.si se za pomoč pri pripravi teksta iskreno zahvaljuje Mariji Mii Peranić, foto: Emilijana Obrić, Ivan Peranić in galerija Jakšić.
