Podgora, princeza Jadrana
Podgora, v objemu galebjih kril
Podgora je del znamenite Makarske riviere. Podgoro v osnovi sestavljata starejši del na pobočju prekrasnega gorskega masiva Biokova in novejši turistični del ob sami morski obali. Številni kraj poznajo predvsem zaradi spomenika Galebova krila umetnika Rajka Radovića, ki so ga že leta 1962 postavili v Podgori.
Pod »občino« Podgora spada pet naselij in sicer Drašnice, Gornje Igrane, Igrane, Živogošće in, seveda, Podogora. V vseh teh naseljih naj bi redno živelo nekaj manj kot 3.000 ljudi. Seveda se dandanes največ ukvarjajo s turizmom, včasih pa so ljudje v teh revnih krajih, kakor večina na Makarski rivieri, več ali manj živeli le od bornega kmetijstva in ribištva.
Bežen skok v preteklost nam razkrije, da je bilo območje Podgore poseljeno že v srednjem veku, prva omemba kraja pa sega v leto 1571. Dolga stoletja je bilo Podgora z okolico na »vojnem območju«, saj je tukaj neredko potekala takšna ali drugačna bitka med Turki na eni in Benečani na drugi strani. Neprestano vojskovanje je v določenih letih Podgoro demografsko tako izčrpalo, da so se sem množično selili ljudje iz Imotskega (najdemo ga na drugi, celinski strani Biokova, splača se ogledati Rdeče in Modro jezero) in Hercegovine.
Statistični kazalci razkrijejo, da je sama Podgora imela največ prebivalcev okrog leta 1910, število ljudi pa se je zmanjševalo vse do leta 1962, ko je Podgoro prizadel močan potres. Toda v tej naravni nesreči se je prižgala tudi iskra upanja za celoten kraj. Nove stavbe (tudi moderna cerkev v obliki ladje), torej tiste po potresu, so bile večinoma postavljene ob samo morje, turizem, pa čeprav takrat šele v »kratkih hlačah«, pa je dobil, hkrati z odlično cestno povezavo, slavno in življenjsko pomembno Jadransko magistralo, popolnoma svež »veter v jadra«.
Iz zgodovine bo, gledano tudi iz turističnega vidika, pomemben datum, ki sega v čas druge svetovne vojne. Že 28. 12. 1942 je bila namreč prav v Podgori utemeljena partizanska mornarica. Dvajset let kasneje, torej leta 1962, je bil na bližnjem hribu, vzpetini rta Tekla, postavljen preko 20 metrov visok, sloviti spomenik »Galebova krila«. To umetniško delo arhitekta Rajka Radovića je v Podgori tudi najbolj markantna turistična foto-točka, pa tudi številni turisti, ki se le peljejo skozi Podgoro, se radi za nekaj deset minut ustavijo ob tem znamenitem obeležju v spomin narodnoosvobodilni vojni (navedemo še, da je Podgora v II. sv. vojni doživela kar 40 letalskih bombardiranj).
Še en spomenik imajo v Podgori, ki ga turisti zelo radi fotografirajo. To je skulptura Uzorita izpred hotela Mediteran. Ta kip morske sirene na bližnji skali v plitvi vodi je ponoči osvetljen in vzbuja radovednost in občudovanje pri turistih.
Turistična skupnost Podgora vabi tudi na ogled naslednjih znamenitosti: obrambni stolp na hribu Roščići, cerkev Vseh Svetih (zgrajena leta 1764, v njej se že več kot 200 let odvijajo verske svečanosti v čast svetega Vicenca, zaščitnika Podgore; takrat, sredi avgusta, je v Podgori tudi velik semenj, ki privlači goste od blizu in daleč), osmerokotna kapela Srca Jezusovega (zgraditi jo je leta 1804 dala družina Mrkušic, od njihovega baročnega vikenda pa se je, žal, ohranil le portal pred vhodom v hotel), srednjeveško pokopališče s cerkvijo sv. Tekla (na rtu Tekla) in pa tudi cerkev svetega Roka s pokopališčem (oboje iz 17. stoletja).
V okolici Podgore so številni izvori pitne vode (v začetku 20. stoletja je bilo teh kar 77, na teh pa je bilo v okolici Podgore postavljenih kar 20 mlinov) in zdravilni izvir Klokun, ki pa je, zanimivo, slan. Omenimo še kapelico-svetilnik Ijak (blizu manjšega pristana), ki je posvečena blaženi Devici Mariji in svetemu Nikoli, zaščitniku pomorcev. Govori se, da naj bi bil to eden izmed najstarejših ohranjenih svetilnikov Mediterana.
Naj kot zanimivost zapišemo, da je bila Podgora vse do potresa leta 1962 znana tudi po naravni znamenitosti imenovani »Prolaz sriće«. Na lokalnem področju Sutikla se je namreč nahajal kamniti lok (na njem je raslo celo rastlinje, tako je bil velik), pod katerim je bila speljana ožja makadamska cesta. Na starih fotografijah ali razglednicah Podgore si lahko pogledate, kako je izgledal ta »prehod sreče«. Sedaj te kamnite znamenitosti ni več, še zmeraj pa se lahko sprehodite po tej cesti in »ukradete svoj košček sreče«.
Turisti bomo, seveda, najbolj uživali na prekrasnih plažah (in obisku Biokova). Podgora, ki je zelo slikovito ribiško in turistično naselje (polna zanimivih prireditev v sklopu »Podgorskega kulturnega poletja« in okusov tradicionalne dalmatinske kuhinje), zna hitro postati večletna oaza naših počitniških sanjarij.
Vsekakor je zelo velika turistična prednost Podgore tudi v sami zgodovinski povezanosti »spodnje Podgore« (tiste ob morju) in pa »zgornje Podgore« (tiste pod Biokovim). Podgorani svojih starih hiš in naselij pod Biokovim niso nikoli zares zapustili. Do tja vodijo lepe asfaltirane ceste, denar se vlaga v nove oljčne nasade in vinograde. Mnoge stare in zapuščene hiše se sedaj pridno obnavljajo, domačini radi sem, v hiše svojih očetov in dedkov ter nove bazene, pripeljejo radovedne tuje goste in jim razkažejo Dalmacijo »kot je bila nekoč«.
Ta ekološki kmečki turizem, v katerem lahko doživimo nikoli pozabljena izkustva »starega načina življenja«, pa zmeraj bolj privlači ljudi, ki iščejo telesno in duševno ravnovesje. Harmoničnost prelepe narave in privlačnega dalmatinskega šarma ljudi izpod Biokova bo v dnevih našega počitnikovanja s srečo napolnila naše srce in nam na ustnice narisala prav zadovoljne nasmeške. Če ne verjamete, pa preverite sami …
Za fotografije se zahvaljujemo turistični skupnosti Podgora.