Compare Listings

»Muzej, ki si zasluži našo pozornost«

Park vojaške zgodovine Pivka

Park vojaške zgodovine Pivka je muzejsko in doživljajsko središče, ki je zraslo na območju nekdanjih starih italijanskih kasarn v Hrastju pri Pivki, vključuje pa tudi bližnjo utrdbo Alpskega zidu, do katere vodi tematska učna pot. Park vojaške zgodovine Pivka je muzejska ustanova, ki se ukvarja z ohranjanjem in predstavljanjem slovenske vojaško-zgodovinske dediščine s poudarkom na vojaški tehniki. Park vojaške zgodovine Pivka je največji slovenski muzejski kompleks ter – popolnoma upravičeno – eden najbolj obiskanih slovenskih muzejev, letno ga obišče vsaj nekaj deset tisoč obiskovalcev.

Park vojaške zgodovine Pivka

Park vojaške zgodovine Pivka je resnično zelo bogat in zelo lepo urejen muzej, obiskovalci, tako ženske kot moški, še posebno pa otroci, so – več ali manj – nad njim zelo navdušeni. Park vojaške zgodovine Pivka, ki je od Ljubljane oddaljen dobrih 60 in od Maribora okrog 190 kilometrov, nam prinaša zanimiv vpogled v nacionalno zgodovino, ponaša pa se, kakor se za takšno ustanovo pač spodobi, izredno bogato in pestro zbirko eksponatov.

Wikipedija zapiše: »Nosilna zbirka muzeja je nacionalna tankovsko-artilerijska zbirka – z oklepnimi in drugimi vojaškimi vozili iz druge svetovne, hladne in slovenske osamosvojitvene vojne.[1] Park vsebuje atraktivno zbirko zrakoplovov in sicer šest letal: F-86D Sabre Dog, F-84 Thunderjet , Mig-21 Fishbed, Soko 522, Aero 3, IAR-93 in tri helikopterje: Soko Gazell, Bell 212, Mi-8. Zanimiva je tudi jugoslovanska diverzantska podmornica P-913 Zeta, ki je bila v Slovenijo pripeljana in restavrirana po zamisli nekdanjega admirala Marjana Pogačnika«.

Pivški muzealci bi to povedali nekoliko drugače: »Muzealci V muzejski postavitvi so na ogled dragoceni primerki tankov in drugih oklepnih vozil ter artilerije, pa tudi vse večja zbirka letal, helikopterjev in drugih pomembnih eksponatov, katerih zgodba je soustvarjala zgodovino naših krajev. Poseben pečat zbirki dajejo muzejski »XXL eksponati« na čelu z vojaško parno lokomotivo, upokojenim policijskim čolnom in nekdanjo diverzantsko podmornico kot še vedno najbolj atraktivnim eksponatom.

Pomemben doprinos Parka vojaške zgodovine je tudi v pripravi odmevnih razstav, kjer se na poučen način in z inovativnimi pristopi prepletajo poglavja nacionalne obče ter vojaške zgodovine. Ena ključnih je nosilna razstava Pot v samostojnost, posvečena procesu slovenskega osamosvajanja. Sodobno zasnovana muzejska predstavitev predstavlja potek osamosvajanja Republike Slovenije vse do razglasitve samostojne države in osamosvojitvene vojne leta 1991.

Posebnost muzejskega prikaza je v tem, da so vanj neposredno vključeni tudi tanki, oklepniki in drugi eksponati izjemnega pomena iz vojne za Slovenijo ’91 – tanka M-84 ter T-55, letalo MiG-21, helikopter Gazela TO-001 in več drugih dragocenih vozil, ob katerih lahko obiskovalci podoživijo atmosfero tistega časa«.

Na uradni spletni strani Parka vojaške zgodovine Pivka, https://www.parkvojaskezgodovine.si/, kjer je urejena tudi bogato založena muzejska trgovina, deluje pa tudi muzejska restavracija Kantina. pa zapišejo: »Delovanje Parka je usmerjeno v razvoj novih vsebin in stalno dopolnjevanje zbirk eksponatov z atraktivnimi pridobitvami. Park vojaške zgodovine tako postaja moderen muzejski kompleks z atraktivnimi zbirkami in interaktivnimi vsebinami ter raznolikimi spremljajočimi dejavnostmi, ki so dragocen in neprecenljiv spomin na preteklost ter nazoren in unikaten učni pripomoček.

S postopno širitvijo muzejskega kompleksa, vse večjo muzejsko zbirko, odmevnimi razstavami in atraktivnimi novimi pridobitvami se je Park vojaške zgodovine v zadnjih letih uveljavil tudi kot priljubljena izletniška točka za organizirane skupine. S projektom Park vojaške zgodovine je uspelo v Pivki vzpostaviti turistično znamenitost, ki popolnoma odpravlja dolgoletni razvojni primanjkljaj v lokalni skupnosti, ki je bila zaradi prisotnosti vojske in zaradi raznih vojaških aktivnosti popolnoma onemogočena na področju turizma«.

Razstave in zbirke so razdeljene na nekaj vsebinskih sklopov. Prvi med njimi, objekt Komanda, se navezuje na narodno vojaško zgodovino. 26. junija 1991, na t.i. »Dan prej« so namreč iz te vojašnice na ceste zapeljali prvi tanki Jugoslovanske armade in s tem začeli agresijo na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Paviljon A prikazuje izredno popularno razstavo Pot v samostojnost. Razstava omogoča, da obiskovalec podoživi vojno slovensko osamosvojitveno dogajanje v neposrednem stiku z nekaterimi ekstremno pomembnimi eksponati iz tistega obdobja.

Paviljon A se ponaša z zajetnim parkom vozil (tanki osupnejo!), dobesedno navdušuje pa 19-metrska in 76 ton težka podmornica P-913 Zeta, ki spada med t. i. žepne oziroma diverzantske podmornice razreda Una (velike podmornice pač niso primerne za izvajanje nalog v relativno majhnem Jadranskem morju). Na ogled so tudi letala, kot dodatno prednost Parka vojasˇke zgodovine Pivka pa navajamo, da se obiskovalci lahko preizkusimo v virtualni resničnosti, na simulatorju letenja z letalom MiG-21, ki je v svojih zlatih časih veljalo za eno izmed najbolj uporabljanih lovsko-prestreznisˇkih vojasˇkih letal.

Paviljon B nas vrača v čas druge svetovne vojne in tik po njej. Razstava nam v prvi vrsti prikaže oborožitev 1. partizanske tankovske brigade, njene tanke in oklepna vozila (npr. tanki Stuart, M3A1, M3A3). Na ogled so tudi havbica M7 Priest, ameriški motocikel Harley-Davidson WLA ter seveda neizogibni, svetovno znani ruski tank T-34/85. Omenimo še tank M4A3 Sherman, samovozni top M36 Jackson, oklepna avtomobila Scout car in M8 Greyhound ter povojni ameriški tank M47 Patton, ki je tudi najtežji tank v zbirki Parka vojaške zgodovine. Bi radi upravljali letalo Spitfire IX? Ni problema, preizkusite simulator.

Paviljon C je posvečen predvsem topništvu (artileriji). Topov, različnega kalibra, ne manjka, so bili pa izdelani v različnih državah: nekdanjima Jugoslaviji in Sovjetski zvezi, v ZDA in Veliki Britaniji. Paviljon C sicer zaključi jugoslovansko šolsko letalo SOKO 522, izdelano v tovarni SOKO Mostar.

Zaradi velikosti nekatere muzejske eksponate najdemo na lokaciji »Plato«: policijski čoln P-111 (dolg je skorajda 20 metrov), tam je svoj prostor našla nemška lokomotiva (z dvema vagonoma) vrste 52, ki bila med drugo svetovno vojno razvita za potrebe nacističnega osvajanja Evrope. Seznam muzejskih težkokategornikov oziroma XXL eksponatov dopolnjuje 25 metrov dolg helikopter MIL Mi-8, ki je bil zasnovan v Sovjetski zvezi v 60. letih 20. stoletja za jurišno transportne namene, dosegal pa je izredno veliko množično proizvodnjo.

Muzealci Parka vojaške zgodovine Pivka na ogled pripeljejo številne gostujoče razstave, z veseljem pa povabijo tudi do utrdbe Alpskega zidu na Primožu, do katere vodi urejena tematsko-učna pot. Pogledali si boste lahko, kako so med prvo svetovno vojno tukaj zgradili »šolski« sistem strelskih jarkov in izkopali kaverno z namenom usposabljanja enot, ki so se pripravljale za boj na bližnjem soškem bojišču. Nežno opozorilo: celotna krožna pot vam bo vzela približno štiri ure časa.

Park vojaške zgodovine Pivka se ponaša še z nekaterimi dodatnimi »storitvami«. Npr., muzejsko izkušnjo zaključenih skupin bo celostno zaokrožila poučna vodnikova razlaga, začinjena z marsikatero zanimivo zgodbo iz konteksta muzejskih eksponatov. Na voljo so, v mnogih jezikih, številni tiskani vodiči, v Parku vojaške zgodovine Pivka pa so ponosni tudi na enostavno dostopnost, ki jo omogočajo vsem invalidnim osebam.

Skorajda bi pozabili na številne (nekatere že skorajda celo tradicionalne) prireditve. Park vojaške zgodovine opozarja na relativno mladi prireditvi, aprilski podmorničarski vikend in majski mednarodni festival miniatur »Svet v malem«. Toda zapomniti si je treba predvsem, da se vsako leto septembra odvije izredno dobro obiskan in zanimiv Zgodovikend (ta vsebinsko izhaja iz nekdanjega t.i. Festivala vojaške zgodovine).

Notranjski muzej svoj vsakoletni paradni dogodek napoveduje takole: »Park vojaške zgodovine tudi letos na tretji septembrski vikend, tokrat med 13. in 15. septembrom 2024, kot osrednji muzejski dogodek leta in največji vojaškozgodovinski dogodek na nacionalni ravni pripravlja ZgodoVikend. Prireditev ZgodoVikend je z novo preobleko nasledila nekdanji Festival vojaške zgodovine, zasnovana pa je kot večdnevni sklop dogodkov, namenjen intenzivnemu spoznavanju in doživljanju svetovne in slovenske zgodovine«.

Skozi muzej »Park vojaške zgodovine Pivka« smo se uspešno sprehodili. 🙂 Vas mogoče zanima še kratka zgodovina pivške vojašnice? Objavljamo izvlečke teksta, ki so nam ga za objavo prijazno poslali iz Parka vojaške zgodovine Pivka.

Sledi nekaj odstavkov poudarkov: »K razvoju Št. Petra na Krasu, današnje Pivke, je poleg prihoda železnice in razmaha lesne industrije v največji meri prispevala prav prisotnost vojske. Že v času prve svetovne vojne je Št. Peter na Krasu z železniškim križiščem postal pomembno logistično središče za oskrbo soškega bojišča. Tako v Št. Petru kot okoliških vaseh je bilo nastanjeno veliko število vojakov, postavljena so bila vojaška skladišča, bolnišnice …

Tudi z vzpostavitvijo rapalske meje in priključitvijo naših krajev Kraljevini Italiji območje ni izgubilo strateškega pomena. Že kmalu po prvi svetovni vojni, ki so jo zaradi vojnih grozot mnogi ob njenem koncu razglašali za zadnjo od vseh vojn, so se začele politične napetosti stopnjevati do te mere, da je bilo jasno, da nov vojaški konflikt ni več daleč. Vojaški objekti – vojašnice, skladišča, ceste in vodooskrbni sistemi so se gradili v Javornikih, vzdolž nove meje, a tudi v Št. Petru sta bili zgrajeni tako financarska kot karabinjerska vojašnica, v začetku tridesetih let pa še velika vojašnica GAF (Guardia alla Frontiera – obmejna straža) v Hrastju.

Arhitekturno impozantna vojašnica »Principe di Piemonte« je bila zgrajena v okviru projekta utrjevanja meje. Kraljevina Italija je svojo celotno 1850 kilometrov dolgo kopensko mejo, ki je potekala od Genovskega vse do Reškega zaliva, uradno začela utrjevati leta 1931 in to ne le proti Kraljevini Jugoslaviji, pač pa tudi proti Franciji, Švici in Avstriji. Sistem utrdb in vojašnic s pripadajočo infrastrukturo ob meji je dobil ime Alpski zid (Vallo Alpino), kar je eno izmed imen, s katerim so v antiki imenovali zapore vzdolž vzhodne meje rimskega imperija v Alpah.

Okrog Št. Petra na Krasu je bil zgrajen sistem 14 podzemnih utrdb, ki naj bi preprečevale prodor jugoslovanske vojske iz doline reke Pivke v dolino reke Reke in naprej proti notranjosti Italije. Utrdbeno skupino so Italijani poimenovali »sbarramento Giacomo Venezian« po italijanskem iredentistu, tržaškem profesorju, ki je kot italijanski vojak padel na Krasu leta 1915. Glavna točka utrdbene skupine je bila na Primožu (718 m), »M. Primus grande«, kot so hrib poimenovali Italijani.

Ob kapitulaciji Italije v septembru 1943 je vojašnico zasedla nemška vojska, ki je na Pivško zaradi strateškega pomena železniške povezave prišla že nekaj dni pred odhodom italijanske vojske. Maja 1945 je vojašnico zasedla jugoslovanska vojska in iz pomembne obrambne postojanke za obrambo vzhodne meje Mussolinijeve Italije je postala pomembna točka za obrambo zahodne meje Titove Jugoslavije. V naslednjih desetletjih so bile v njej nastanjene različne vojaške enote, v osnovi pa je bila tankovska vojašnica, katere enote naj bi zaustavile prodor sovražnika z zahoda.

V nacionalno zgodovino se je pivška vojašnica zapisala že ob rojstvu samostojne slovenske države, saj so prav od tu 26. junija 1991 ob 11.10 na ceste zapeljali prvi tanki in začeli agresijo na pravkar osamosvojeno slovensko državo. Poudariti velja, da je pivška vojašnica sodila pod ljubljanski korpus, ki mu je poveljeval general Jovan Pavlov, saj se v knjigah in člankih, ki govorijo o tistih dneh, pogosto pojavlja napaka, da je prvi poslal tanke na ceste general Marijan Čad, poveljnik reškega korpusa. Oklepniki njemu podrejenih enot v Ilirski Bistrici so se zapeljali proti meji z Italijo šele popoldne, kakšni dve uri za pivškimi.«

S to zanimivo informacijo iz novejše zgodovine počasi zaključujemo članek o muzejskem Parku vojaške zgodovine Pivka. Vsekakor moramo poudariti, da je Park vojaške zgodovine Pivka odlična enodnevna oziroma vsaj poldnevna izletniška točka. Če vam bo v enem dnevu nekoliko premalo doživetij v muzejskem Parku vojaške zgodovine Pivka, pa predlagamo še, da se ustavite v Postojnski jami ali pa se odpeljete naprej proti morju, npr. proti prekrasnemu slovenskemu Piranu ali hrvaški »kraljevski« Opatiji.

Tekst: Peter Gavez, ob izdatni pomoči strokovnjakov Parka vojaške zgodovine Pivka. Od tam izhaja tudi večina fotografij (glej https://www.parkvojaskezgodovine.si), »kar nekaj« pa jih je dodala tudi Slovenska turistična organizacija, glej Slovenia.Info na spletnem naslovu https://www.slovenia.info.

Sorodni članki

  • Svet

Celje, mesto Celjskih grofov

Stari grad Celje je s svojo velikostjo, lepoto in razgledom z naskokom in popolnoma upravičeno največja turistična znamenitost v Celju. Toda Celje, ki spada med največja slovenska mesta in leži približno na pol poti med Ljubljano in Mariborom, ne ponuja le brezčasne zgodbe o slavnih Celjskih grofih, ampak na pladenj postavlja tudi popolno turistično kombinacijo simpatičnega mestnega vrveža, pestre zgodovine, zmeraj dobrodošle kulture, arhitekturnih biserov, zanimivih doživetij v naravi ter gostoljubnih ljudi. Poglejmo si turistično Celje, ki mu domačini ljubkovalno pravijo Cjele ali Cele, nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Camino v srcu

Eva Remškar je izredno izkušena »sprehajalka po camino poteh«. Hkrati je iskrena promotorka camino poti. »Camino koncept« je Evi Remškar postal tako všeč in zanimiv, da je o svojih pohodnih camino izkušnjah napisala nekaj knjig, o camino izkušnjah tudi predava. Hkrati je zasnovala spletno stran in celo spletno trgovino, ki se vrti okrog camina. Eva Remškar je za naš portal v obsežnem intervjuju med drugim dejala: »Camino je najboljši poligon za učenje predaje življenju, ta pa po mojem mnenju prinaša čudeže vseh vrst. Zato ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj. Predvsem pa ne čakaj na upokojitev, na poln šparovček, na pravo vreme, na čas, ko bodo vse zvezde pravilno poravnane. Samo pojdi«.

Nadaljujte z branjem

Slovenske gorice so preprosto čudovite

Ob pogledu na Slovenske gorice z višine se nam na obzorju izriše čudovita valovita gričevnata pokrajina, kjer so doma dobrosrčni in hudomušni ljudje, zmeraj pripravljeni, da vam odprtih rok in s širokim nasmehom ter z velikim spoštovanjem do narave, razkažejo svoj dom. Pogled na gričevnato pokrajino Slovenskih goric bogatijo številni, skrbno urejeni in prostrani vinogradi na prisojnih legah, vrhove gričev pogosto krasijo cerkvice, okoli katerih so običajno nastala trška jedra. Četudi ima danes večina cerkva baročno podobo, sodijo nekatere med njimi tudi v poznogotsko, včasih celo romansko obdobje.

Nadaljujte z branjem