Najbolj znane utrdbe v Kaštelih

Utrdbe v Kaštelih. V naši kategoriji Biseri Jadrana bomo opisali le tiste utrdbe, ki so zanimive še dandanes, predvsem s turističnega vidika. O mestu Kaštela oziroma sedmih »Kaštelih« smo že pisali v prispevku Kaštela, riviera Kaštela, s klikom vabljeni k branju.

Za začetek pa bomo s spletne strani Zgodovinskega inštituta Milka Kosa prekopirali nekaj stavkov, da dobimo občutek, kaj je grad. Takole so zapisali strokovnjaki: »Grajske stavbe oziroma nekdanji sedeži fevdalne gospode spadajo med tiste kulturnozgodovinske fenomene, ki so kljub starosti in izgubi nekdanjega pomena še vodno močno prisotni v naši zavesti ter so deležni velike pozornosti strokovne in laične javnosti. Za njihovo oznako se na Slovenskem najpogosteje uporablja beseda grad. Poleg tega termina je moč pogosto zaslediti tudi oznake kastel, utrdba, trdnjava, gradič, dvor, graščina, dvorec, vila, rezidenca, palača in pristava«.

Hrvaška enciklopedija pa termin »kaštel« pojasnjuje približno takole: »kaštel« (latinsko castellum, deminutiv od castrum: utrdba); utrdba pravilnih oblik, ki služi za obrambo in nastanitev. V antiki, pri Rimljanih je za kaštel veljala trdnjava ali manjši vojaški tabor, ki je bil zgrajen na najbolj ogroženem, ranljivem delu obrambe, obrambnih objektov.

V srednjem veku, pa tudi kasneje, je bil kaštel (torej po slovensko kastel) samostojna utrdba ali  posamezni objekt (npr. obrambni stolp). Kasteli so bili zgrajeni za zaščito fevdalnih zemljišč ali mej, pa tudi kot dodatna vojaška zaščita samega naselja, ponavadi na mestu, kjer bi obleganje bilo najbolj izpostavljeno napadu sovražnika. Kaštel je bil tudi simbol gospodarja nad naseljem, mestom. Do konca 16. stoletja je »kaštel« pogostokrat sinonim za grad, lahko pa je tudi za ime naselja, ki je zraslo ob sami utrdbi (Kaštela pri Splitu).

Tako, približno smo dobili občutek, kaj naj bi pomenil besedni termin kastel, zato se sedaj lotimo kratkih opisov najbolj zanimivih utrdb v Kaštelih.

Kastel Čipiko v naselju Kaštel Stari
Ko so Turki leta 1463 osvojili Bosno je prišlo do množičnih nasilnih dejanj, tudi izselitev. Kmalu Turki vdirajo tudi v Dalmacijo (ki je bila tedaj pod beneško oblastjo) in sejejo teror, ropajo nemočno kmečko prebivalstvo na področju Kozjaka, ki v strahu beži proti morju in na otoke.

V strahu pred vse močnejšo »begunsko krizo« se tudi splitski in trogirski velikaši odločijo, da bodo na področju današnjih Kaštel gradili kaštele oz. kastele. Leta 1476 trogirski plemič Korilian Čipiko (omenjajo se naslednje oblike istega priimka: Cepio, Cippico, Ćipiko), poveljnik galije, s svojim denarjem za svoje podanike (predvsem prebivalce vasi Radun na pobočjih Kozjaka) zgradi prvo izmed dvajsetih kaštelanskih obrambnih utrdb, njegov kastel pa je bil miks trdnjave in palače.

Ob kastelu, ki je tik ob in v  morju, gradi naselje v obliki kamnitega kvadrata. Naselje omejujeta obrambni zid in jarek (zgrajen leta 1507). Na vogalih so zgrajeni obrambni stolpi, na glavnem vhodu pa so postavili montažni, premični most (hr. brvnom/brvce). Po prenehanju turške nevarnosti se je teren (jarek) ob kastelu zasipaval, nastal je trg Brce, ki je danes najbolj frekventni prostor zgodovinskega jedra naselja Kaštel Stari.

Kastel Vitturi v Kaštel Lukšiću
Kastel Viturri so začeli graditi že koncem 15. stoletja, dokončno pa je bil postavljen leta 1564. Gradnjo sta financirala in organizirala brata Vitturi, Nikola in Jerolim. V tedanji prošnji oblastem sta se zavezala, da bosta okoli samega kastela zgradila tudi naselje, ki ga bosta obdala z visokim obrambnim zidom. V naselje so naselili prebivalci srednjeveških vasi Ostrog, Lažani in Kruševik.

Južni del prekrasne utrdbe je postavljen v morju (tako so imeli tudi »zasilni izhod« za beg z morskimi plovili), na severu je bilo večje dvorišče, ki so ga branili visoki zidovi in obrambni stolpiči. Južni del kastela je branil tudi jarek, ki so ga zalili z morsko vodo, čez pa so postavili premični most. Sčasoma, ob prenehanju velikih turških nevarnosti, so ta jarek zasipali.

Hrvaški mediji poudarjajo, da je »Kaštel Vitturi« najlepši primer kaštelanske arhitekture gradu-utrdbe z reprezentativno stanovanjsko stavbo na južni strani in tristranskimi obrambnimi stolpi na severni strani.

Kaštel so med letoma 1993 in 2001 temeljito in čudovito prenovili in je sedaj vpisan v hrvaški register spomenikov kulture. V Kaštel Lukšiću so tako pridobili prekrasen zgodovinski objekt, v katerem so sedaj našli domovanje Muzej mesta Kaštela, kaštelanska turistična skupnost, glasbena šola z večnamensko dvorano … Vsekakor si kastel Viturri tudi zaradi znamenite ljubezenske zgodbe o Miljenku in Dobrili zasluži vaš obisk.

Kaštilac v Kaštel Gomilici
Kaštilac so nekoč imenovali tudi »«Opatičin kaštel«, kasneje pa tudi Kaštel Gomilica. Castel Abbatissa – Opatičin kaštel se kastel imenuje zato, ker ga z dovoljenjem splitskega kneza Bernardina de Ripa začne graditi opatinja Jakobina Grizogono. Čeprav je bila dovoljenje za gradnjo izdano že leta 1513, se je gradnja začela leta 1529, končala pa se je leta 1545. Nune iz benediktinskega samostana so kastel postavile zato, da je v njem zatočišče pred Turki našlo 17 družin iz vasice Kozice, ki se je nahajala na pobočjih Kozjaka. Leta 1532 so turški osvajalci popolnoma uničili številne vasice na področju planine Kozjaka, med njimi tudi vasice Kozice. Ti begunci, ki so zatekli v Opatičin kaštel, so potem morali v »zahvalo« obdelovati polja, ki so bila v lasti samostana.

Kastel so nune gradile ob samem morju, velikost kastela je 38 krat 35 metrov, višina zidu pa je bila sedem metrov. V zavetju kastela se je seveda dodatno gradilo, v mnogih letih je zraslo manjše naselje, tudi nune so bivale v eni izmed večjih in lepših hiš v naselju, njihovo domovanje se je imenovalo Koludraška ali Opatička kuća (opatijina hiša).

Zgodovinarji pišejo, da je bil Kaštilac po osnovnih načrtih kastela Čipiko v Kaštel Starom, vendar pisni zgodovinski viri zatrjujejo, da so bila zidarska in ostala obrtniška dela opravljena dokaj slabo, »šlampasto«, kar se pozna še dandanes, saj že kratek sprehod po kastelu tudi laiku daje vedeti, da bodo morali tukaj »zelo pošteno pljuniti v roke«, če bodo hoteli dokončno prenoviti kastel in ga ponuditi v ogled tudi naslednjim generacijam.

Kljub opisanim problemom, ki jih ima kastel v zadnjih desetih letih, je treba vsekakor poudariti, da je Kaštilac izredno fotogeničen (to so ugotovili tudi filmarji, ki so tukaj posneli košček znamenite tv-serije Igra prestolov (Game of Thrones). Vhodni obrambni stolp kastela Kaštilac (do njega sedaj vodi kamnit most, nekoč pa je bil lesen), je zaradi svoje lepote zelo priljubljen motiv vseh kaštelanskih turistov in fotografov.

Tako. To naj bo zaenkrat dovolj o kastelih v Kaštelih. Mogoče bomo drugič napisali pa še nekaj besed o Kaštilacu v Kaštel Sućurcu, stolpu Cambi v Kaštel  Kambelovcu, kastelu Rušinac, o Kaštelu Štafileo (ali Kaštelu Rotondo) v Kaštel Štafiliću in o nedokončani mini trdnjavi Nehaj zahodno od Kaštel Štafilića … Vsekakor je pred nami, turisti, dovolj zanimivega »materiala«, ki kar vabi na obiskovanje Kaštel.