Compare Listings

Murter na otoku Murterju

Murter, vrata Kornatov

Murter je najstarejši in največji kraj na otoku Murterju. Ljubkovalno ga imenujejo tudi »metropola kornatskih otokov«, saj imajo prebivalci Murterja v lasti skoraj vse kornatske, pa tudi številne sosednje, otoke.

Murter na otoku Murterju

Baje je celo vsak sedmi hrvaški otok lastniško povezan s prebivalcem Murterja (ali sosednjega naselja na otoku, Betine). Zato si je preprosto nemogoče predstavljati in razumeti življenje Murteranov in razvoj Murterja brez njegove stoletne povezave z morjem in otoki. Ste vedeli, da k Murterju sodi kar okoli 150 otokov?

Turistična skupnost Murter o svojem kraju nekako takole reklamno zapiše: »Murter številnim obiskovalcem ponuja popoln mir, čudovito čisto morje, hribe s čudovitim razgledom, očarljive stare oljčne nasade in čudovite zalive, skrite v gostih borovih gozdičkih. V Murterju zgodba o “dalmatinskem mestu, kakršno je bilo nekoč”, še vedno živi v prvotnih, starinskih ulicah s kamnitimi oboki, preprostimi privlačnimi hišami, robustnimi kamnitimi zidovi obraslimi z bršljanom ter skromno, a inovativno arhitekturno iznajdljivostjo v središču mesta.«

Z lokalno turistično skupnostjo, ki samozavestno trdi, da je kraj Murter izredno turistično privlačen, se lahko na turističnem portalu www.pag.si le strinjamo. V bistvu sta privlačna oba Murterja, kraj in celotni otok. O samem otoku Murterju smo že pisali (klikni na tekst z naslovom: Otok Murter, otok otokov), zato bomo tokrat nekaj daljših odstavkov namenili samemu kraju Murter.

Kraj Murter obdajajo hribi Raduč (s 125 metri je najvišji vrh otoka, tam pa najdemo tudi tuneli, ki so jih zgradili med 2. svetovno vojno), Sveti Rok (70 m) in Gradina (62 m). Predvsem s Svetega Roka, na katerem je istoimenska cerkva, je odličen razgled po otoku Murterju, pa tudi po »celotni bližnji galaksiji otokov in otočkov, čereh«. »Novejši Murter« se danes, zahvaljujoč predvsem turizmu, razvija predvsem na »morski osi«, ki teče od zaliva Hramina (v kateri je prekrasna in varna marina) proti zalivu Slanica (ki jo krasi ena izmed najlepših plaž Jadrana).

Kakor že veste tisti, ki ste prebrali tekst o otoku Murterju, je bilo v bližini kraja Murter, v podnožju hribčka Gradina, dokaj pomembno antično naselje Colentum, ki pa je bilo v drugem stoletju porušeno (potres ali gusarji?!). Staro hrvaško ime otoka Murter je Srimac (Srimač) in se prvič omenja leta 1251 in takrat sta bila na otoku bila samo dve naselji: Jezera in Veliko Selo (Villa Magna) – Murter.

Stari zapisi govorijo, da je leta 1278 tedanja Villa Magna oziroma Veliko Selo imelo 203 prebivalcev, danes jih ima Murter čez 2 tisoč. Z današnjim imenom, torej Murterjem, se kraj prvič omenja leta 1715. Povejmo še, da so se prvi prebivalci kraja Murter naselili nekoliko stran od morja, obale (približno 600 metrov). Ta del Murterja se danes imenuje Staro selo in je še dandanes živopisno zgodovinsko jedro kraja Murter, po katerem se splača sprehodit vsakemu turistu.

Blizu ruševin Colentuma, na rtu Gradina, na katerem je danes skupno mestno pokopališče Betine in Murterja, ležijo starohrvaški grobovi pa tudi najstarejša otoška cerkev. Starokrščanska cerkev iz 6. stoletja je bila dograjena v 17. stoletju, danes pa se imenuje cerkev gospe od Gradine. Cerkev sv. Mihovila, ki je danes središče zbiranja starejših prebivalcev Murterja, so postavili leta 1770 in leta 1847 razširili. Nad griču nad mestom stoji že omenjena, manjša razgledna cerkev sv. Roka iz leta 1760, na samem območju Murterja pa stoji še nekaj manjših sakralnih objektov – kapelic.

Iz napisanega lahko na kratko povzamemo, da so »Murterini« zavzeli veliki zaliv na zahodni strani otoka in kraljevske Kornate ter množico ostalih manjših otokov. Sprehod po kraju Murterju nam pokaže, da so se tukaj dolga stoletja pridno gradili suhozidi in zasajevale oljke. Podrobnejše raziskovanje po spletu nam »izvrže« naslednji zanimiv podatek: okrog leta 1930 je na področju občine Murter rastlo okrog 400.000 oljk, iz katerih so proizvedli okrog 2.000 hektolitrov olja.

In še malo popra: ko je avstrijskega prestolonaslednika in njegovo ekipo med jadranjem po Jadranu zajela nevihta, so se umaknili v murtersko marino. Tam so jih domačini sprejeli zelo prisrčno, Avstrijci pa so jim v zahvalo leta 1910 postavili oljarno, ki je bila takrat najmodernejša v Dalmaciji. Leta 1913 oljčno olje z Murterja na prestižnem evropskem tekmovanju dobi zlato medaljo za kakovost. Naj omenimo da je Murter bogat tudi s figami.

Vsekakor pa je lahko rečemo, da Murter dandanes živi predvsem od turizma … Opozarjamo predvsem na:

1. Navtični turizem in vse kar je z njim povezano (jadranje, potapljanje, šnorkljanje, vožnje s čolni, izletkanje na Kornate itd.). Sem lahko prištejemo tudi tradicionalno regato Latinsko idro za katero so organizatorji na svoji spletni strani napisali približno takole: »Latinsko idro v resnici ni niti ladja niti jadro, niti regata niti turistična fešta … Latinski idro je opomnik na nek način življenja, na en izredni prostor, na en duhovni svet in njegov obstoj. Latinski idro je sinteza vseh dejavnosti in praks, vseh znanj in poklicev, vseh pomorskih spretnosti in skušnjav, stanja duha in verovanja, vsega, kar se plete po tej čudovitem akvatoriju.«

2. »Klasični turizem sonca in morja« na prekrasnih plažah: Luke, Slanica, Podvrške, Čigrađa, Kosirina.

3. Murterske bake. To je največji dalmatinski karneval, po nekaterih virih se pustna povorka v Murterju organizira že okrog 130 let. Resneje pa se, seveda, k zabavi na »Murterskih bakah« pristopa v zadnjih desetletjih. Spletna stran: murter-carnival.info.

4. Naštejmo še nekatere druge tradicijske »dobrote«, ki jih ponuja kraj Murter:
– V Murterju vsako leto 8. septembra, na dan »Male Gospe«, organizirajo veliko versko praznovanje. Verniki praznujejo tudi 29. septembra, ko je dan zavetnika župnije Murter, svetega Mihovila. Na ta dan se tradicionalno organizirata regata Latinsko idro. Turistična zveza meni, da se splača sodelovati tudi na »panoramskih procesijah svetega Roka in Gospe od Tarca
– V začetku avgusta je Murterju organizirana velika zabava za mlado in staro. Murterani v narodnih nošah predstavijo stare poročne običaje. Na poročni povorki, pa seveda tudi na večernem plesu in »pijanki«, lahko sodeluje vsak turist. Tudi ti. ?
– Pozornost turista si zasluži tudi etnografska zbirka Marka Mudronje Repca, ki je zbral preko 2.000 predmetov, ki so jih »uporabljali naši dedki in dedki naših pradedkov«. Zbirka je na ogled v nekdanji zgradbi Sokolane, na najstarejšem murterskom trgu, »Pijaci Društva seoske izobraženosti v Starom selu«.
5. Lepote Murterja sta prepoznala tudi rimska cesarja Neron in Vespazijan. Murterani rimske običaje tradicionalno oživijo avgusta, ob ruševinah Colentuma. Zato obiščite Noč Rimljanov, razkošno antično zabavo, oblecite se v rimske tunike in sandale, poskusite jedi in pijače iz prvega stoletja našega štetja. Domačini trdijo, da boste uživali v celotnem zabavnem programu, ki so ga pripravili za turiste.

6. Med 1. 7. in 31. 8. se vsako leto odvija »Glazbeno-kulturno ljeto«, ki različne zvrsti glasbe ponuja na zelo različnih lokacijah (v samem Murterju ali pa na največjih plažah v njegovi bližini). Ti številni glasbeno-scenski dogodki vsako leto pritegnejo na tisoče obiskovalcev.

Smo kaj pozabili? Verjetno. ?
Seveda lahko obiščete tudi ostale kraje in znamenitosti na samem otoku Murterju, vabijo pa tudi npr. Šibenik, Vodice, Tribunj, Pirovec, Pakoštane, Zadar (vsi ti kraji so povezani s slavno jadransko magistralo in so dokaj hitro dosegljivi, če imate avto). Seveda ne smemo pozabiti tudi na narodne parke, bližnja sta Krka in Kornati, nekoliko bolj oddaljena pa je Paklenica (del Velebita). Turiste privlačita tudi naravna parka Telašćica in Vransko jezero.

Murter ponuja tudi odlične gastronomske užitke (lokalne specialitete so predvsem: »kornatska jagnjetina, brudet od hobotnice in maništrun od sipe«). Za sam konec tega zapisa pa lahko brez dileme ponovimo, da Murter ponuja obilico kvalitetne turistične zabave, skorajda zagotovo nikoli dolgočasen dopust.

Objavljeno

Sorodni članki

Prvič ne bo zadnjič

Otok Prvič, Faustov otok

Ste vedeli, da je Faust Vrančić izumil »letečega človeka« (»predhodnika padala«)? Hrvaškemu geniju iz sedemnajstega stoletja v čast lahko sedaj na otoku obiščemo zanimiv muzej. Na otoku Prviću sta v letih pestre zgodovine zrasli dve značilni dalmatinski ribiški vasici: Prvić Luka in Prvić Šepurine.

Otok Prvič, Faustov otok

Ste vedeli, da je Faust Vrančić izumil »letečega človeka« (»predhodnika padala«)? Hrvaškemu geniju iz sedemnajstega stoletja v čast lahko sedaj na otoku obiščemo zanimiv muzej. Na otoku...

Preberi več

Sorodni članki