»Gradski muzej Novalja«
Mestni muzej Novalja
Mestni muzej Novalja (originalno, hrvaško »Gradski muzej Novalja«) je po svojih dejavnostih in vsebini osrednja kulturna ustanova v Novalji, največjem kraju na otoku Pagu. Poleg bogate etnografske zbirke in eksponatov znanih in manj znanih hrvaških umetnikov različnih umetniških izrazov je muzej še posebej znan po t. i. Talijanovi buži, tj. 1050 m dolgem antičnem podzemnem vodovodu, katerega vhod je v muzeju, izhod pa na polju Novalje.
Muzejski fond Mestnega muzeja Novalja se nenehno bogati z najdbami iz raziskav arheološkega najdišča Caska. Glavno poslanstvo Mestnega muzeja Novalja je seznanjanje lokalnega prebivalstva in obiskovalcev z drugih območij z bogato arheološko in drugo zgodovino novaljskega območja, in sicer z zbiranjem, ohranjanjem, obdelavo in predstavitvijo arhivskega gradiva. Poglejmo si Mestni muzej Novalja nekoliko podrobneje.
Mestni muzej Novalja je osrednja kulturna ustanova mesta Novalja z bogato kulturno-zgodovinsko in umetniško dediščino, ki jo sestavljajo številni predmeti od antičnih časov do danes. Zainteresirani obiskovalci si tako lahko v Mestnem muzeju Novalja ogledajo arheološko zbirko, katere najdragocenejši eksponat je leseno rimsko sidro, eno od le 7 ohranjenih na svetu.
Obiskovalci Mestnega muzeja Novalja si lahko ogledajo tudi zbirko keramičnih posod in amfor, izkopanih z morskega dna potopljene rimske ladje iz zaliva Vlaška mala, ter zbirko keramike iz novodobne razbitine ladje iz zaliva Triljara.
Mestni muzej Novalja se lahko pohvali tudi z etnografsko zbirko, ki prikazuje tradicionalno kulturo Novalje, katere razvoj spremljamo vse do prve polovice dvajsetega stoletja. Tako se lahko obiskovalci Mestnega muzeja Novalja na hitro vrnejo v neki drugi čas in občutijo nekdanje življenje v Novalji skozi razstavljeno pohištvo, orodje, oblačila, razglednice in knjige.
Največja zanimivost Mestnega muzeja Novalja pa je zagotovo rimski vodovod ali popularno imenovan Talijanova buža. Obiskovalci muzeja v Novalji imajo možnost pokukati v delček tega impresivnega gradbenega projekta, nato pa skozi 3D animacijo vodovoda živo doživeti to edinstveno dediščino rimske civilizacije.
RIMSKI (ANTIČNI) VODOVOD (TALIJANOVA BUŽA)
Starodavni vodovod ali med domačini popularno imenovan “Talijanova buža” je najpomembnejša starodavna dediščina ne samo na območju mesta Novalja, ampak tudi na celotnem otoku Pagu. Podzemni vodovod je bil zgrajen v prvem stoletju našega štetja in je služil za oskrbo mesta s sladko vodo iz izvira na Novaljskem polju.
Gradnja akvadukta kaže na pomen Novalje v tistem času v antičnem svetu. Novalja je bila namreč v tistem času pomembno pristanišče proti severnemu delu italijanskega Jadrana. Prihodnje ime sedanjega mesta se bo razvilo iz latinske besede »navalia«, kar pomeni dok ali pristanišče. Takratna Navalia ali Novalja je bila del Cisse oziroma današnje Casce, rimskega mesta, ki naj bi po legendi zaradi potresa potonilo v morje. Legenda o potopljenem mestu se je ohranila do danes zaradi številnih arheoloških najdišč na dnu Caske.
Izvir pitne vode je eden ključnih dejavnikov razvoja vsakega mesta, kar postane svojevrstna specifika starih Rimljanov, katerih akvadukti so ena najslavnejših dediščin njihove civilizacije. Starodavni novaljski vodovod je 1050 m dolg rov, izklesan v »živo skalo oziroma kamen«.
Čeprav je rimski vodovod pomenil hrbtenico življenja in nadaljnjega razvoja Novalje, se je skozi stoletja za njim izgubila vsaka sled, ponovno pa je bil odkrit v 19. stoletju, ko je po urbani legendi vanj padel otrok, kar je po naključju vodilo v odkritje najpomembnejše dediščine rimske dediščine na celotnem otoku Pagu.
Danes je antični akvadukt turistična atrakcija, ki je delno odprta za javnost. Vhod v vodovod je v kletnih prostorih Mestnega muzeja Novalja. Uradni spletni naslov Mestnega muzeja Novalja se skriva pod spletnim naslovom https://gradskimuzejnovalja.hr/, imajo pa tudi facebook profil https://www.facebook.com/gradskimuzejnovalja.
Dodatno priporočamo še obisk zanimivega spletnega mesta Turistične skupnosti Novalja, kjer lahko npr. o odkritju amfor – med drugim – preberemo: »Čeprav so že stari Grki na Jadran prinesli amforo kot osnovno embalažo za prevoz vina, olja in drugih proizvodov, šele v času rimskega obdobja beležimo njihovo masovno uporabo v vse boljše organizirani pomorski trgovini po vsem Sredozemlju. Izdelane so iz odporne keramike, ki se že tisočletja upira uničujočim naravnim vplivom. Omogočajo nam odkrivanje in preučevanje ostankov antičnih brodolomov, kar pripomore k preučevanju pomorstva in gospodarstva antične dobe.
Hrvaška javnost je bila prijetno presenečena nad odkritjem ostankov potopljene trgovske ladje s tovorom amfor iz 1. stoletja pred našim štetjem ob vzhodni obali otoka Paga, v Podvelebitskem kanalu v uvali Vlaška Mala. Na nahajališče je spomladi 2004 opozoril Dražen Peranić iz Stare Novalje, ki je na morskem dnu odkril skupino približno sto amfor in dve železni prečki antičnih sider«.
Kaj reči obiskovalcem otoka Paga za sam konec tega prispevka? Verjetno bo najbolje, da zaključimo kar z besedami povabila Mestnega muzeja Novalja: »Naj bo vaše poletje nepozabno. Odpotujte v preteklost. Doživite nekaj novega in razburljivega. Obiščite zgodovinske znamenitosti Novalje in njene okolice«.
Ps. Uredništvo www.pag.si se za pomoč pri pripravi članka z naslovom Mestni muzej Novalja ter za fotografije iskreno zahvaljuje Turistični skupnosti Novalja.
