Mariborski Festival Lent

Mariborski Festival Lent je največji mednarodni medkulturni festival v Sloveniji. Začne se konec junija in od leta 2016 traja dober teden (pred tem je trajal dva). Odvija se v Mariboru, na obrežju Drave, ki se imenuje Lent oziroma Pristan. Prvi festival Lent je bil organiziran že leta 1986. Danes festival Lent poteka na več odrih hkrati in ponuja koncerte popularne, klasične, etno glasbe in jazza, kantavtorske večere, večere šansonov, raznovrstne predstave (gledališke, lutkovne, plesne), kreativne delavnice za otroke, stand up komedijo in posamezne festivale (folklorni festival Folkart, festival Jazzlent).

»Festival Lent namreč ni le največji slovenski multikulturni festival na prostem. Festival Lent je drugačen in drzen, pisan in pester, raznolik in raznovrsten, radoveden in radodaren, družaben in družinski, učeč in uživaški, mednaroden in medgeneracijski, metropolitski in mariborski, vključujoč in vrhunski. Je tvoj in moj in od vseh nas. Je festival mesta in skupnosti, odprtih glav in odprte družbe, ki skupaj odkriva in ustvarja, živi in uživa. Zato njegov glagol uporabljamo v množini: ne »jaz lentam«, ampak »mi lentamo«! Ne »grem lentat«, ampak »gremo lentat«! Tako uvodoma zapišejo na uradni spletni strani https://nd-mb.si/festival-lent/festival-lent-2024/, kjer lahko dobite natančen uvid v celoten program in – seveda – rezervirate tudi vstopnice.

Na tem mestu bomo poudarili glavne programske »zvezdniške trenutke«, na katere nas je opozoril glavni organizator festivala Lent – Narodni dom Maribor. Tako so zapisali: »Festival Lent 2024 bo spektakularen. Ne le vrnitev Plavega orkestra in jubilejni žur Magnifica z orkestrom, Glavni oder ponuja še celo vrsto koncertov, ki si zaslužijo oznako »super-truper«, saj bodo vse prej kot običajna koncertna doživetja.

Začnimo s projektom, s katerim se poklanjamo še enemu jubilantu, čigar kariere ni moč opisati brez presežnikov. Govorimo seveda o Vladu Kreslinu, avtorju ponarodelih uspešnic, kot so Črna kitara, Še je čas, Dan neskončnih sanj, Nekega jutra, ko se zdani ali Cesta, če jih naštejemo le prgišče. Mirno lahko zapišemo, da so se te in številne druge skladbe, ki jih je prekmurski poet ustvaril v petih desetletjih kariere, v slovensko nacionalno zavest usidrale tako trdno, da si zaslužijo oznako narodni zaklad. Zaslužijo pa si tudi prav poseben koncert na Lentu.

Hauptman, Batista Cadillac, Kokosy, Dan D, Leopold I. in Drugi je le nekaj imen, ki so se s projektom Izštekanih 10 legendarnemu glasbeniku poklonila s svojimi priredbami in izvedbami njegovih skladb, le-te pa bodo Kreslinovo glasbo ponesle na vse konce glasbenega zemljevida. Od rapa do r’n’b-ja, od rocka do funka – zimzelene večnice, ki jih povečini znamo na pamet, bomo skupaj s slavljencem na Lentu odkrivali v povsem novi luči. In ugotovili, da zvenijo presenetljivo drugače in sveže. A še vedno prepoznavno odlično!

Še en cvetober priljubljenih slovenskih izvajalcev bomo gostili na Lentu. Ob evrovizijki Raiven ga sestavljajo Nuška Drašček, Veronika Strnad, Gregor Ravnik, Rudolf Gas, Tomaž Domicelj in jubilant Alfi Nipič, ki nas bodo s koncertom Nad mestom se dani vrnili v zlato dobo slovenske popevke. V čase, ko so besedila hitov pisali pesniki, kot sta Janez Menart in Ciril Zlobec, glasbo pa skladatelji, kot so Bojan Adamič, Jože Privšek ter Mojmir Sepe.

V čase legendarnega festivala, ki je z Bleda na radijske valove pošiljal uspešnice, kot so Vrača se pomlad, Tam, kjer sem doma, Ne prižigaj luči v temi in Orion. To je le nekaj naslovov, ki bodo Trg Leona Štuklja spremenili v časovni stroj in nas katapultirali naravnost v šestdeseta in sedemdeseta leta. In ko si boste ob odhodu s koncerta prepevali Nad mestom se dani ter noč prelili v svitanje, bo izlet v zlato dobo popoln!

Še dva časovna premika ponujamo: za vse, ki sevam kolca po bleščečih plesiščih disko klubov, je tu Disco opera, koncertna poslastica, pri kateri bo pod odbleski disko krogel za popoln zven največjih uspešnic ere poskrbel simfonični orkester. Podoživeli bomo največje hite, ki so jih podpisovali kraljice in kralji disko glasbe – od ABBE do Boney M.

V čase, ko so koncertnim odrom vladali kitarski rifi, pa nas bodo popeljali Pink Floyd History. Ena najbolj cenjenih tribute zasedb na svetu s koncertnim spektaklom, posvečenim legendarni skupini Pink Floyd, poskrbela za vse, ki prisegate na rock ter hrepenite po nepozabnem kitarskem zvoku Davida Gilmoura in glasbi s temne strani lune.

Spektaklov pa s tem še ni konec: za še enega, tokrat vokalnega, bodo poskrbeli Perpetuum Jazzile. Edinstvena glasbena zasedba s svojim mamljivim žanrskim koktajlom ljudske, popularne in jazzovske glasbe ter gospela, bluesa, bossa nove, diska in funka osvaja svetovne odre ter s popolnim doživetjem glasbe, ki smo ga deležni, kljub temu da na odru ni niti enega samega instrumenta, navduši tudi najzahtevnejše poslušalce.

Energija, ki povezuje svetove. Dinamičen, pulzirajoč, presenetljiv, vnetljiv in nalezljiv – to je JazzLent 2024. Na stičišču kontinentov ter presečišču časa vzpostavlja dialog stilov in vplivov ter ponuja vznemirljivo fuzijo vzhoda in zahoda, izkušenj in mladosti, tradicije in inovativnosti.

Ob nesporni kraljici afropopa Fatoumati Diawara in genialnem kubanskem pianistu Alfredu Rodriguezu bomo na Minoritih gostili še kar nekaj imen, ki ta hip krojijo svetovno glasbeno sceno, priča pa bomo tudi slovenski premieri. Zanjo bodo poskrbeli Istanbul Sessions, turška senzacija s podpisom Ilhana Ersahina, ki s fuzijskim jazzom 21. stoletja kot vihar osvaja svetovne odre.

Prav poseben glasbeni jezik odlikuje tudi najbolje varovano skrivnost pariške glasbene scene. Kvartet Festen se glasbeno navdihuje v svetu filma, na videz standardno jazzovsko zasedbo pa učinkovito presega z rockovsko energijo in atmosfero, v kateri odzvanjajo Pearl Jam, Foo Fighters, Soundgarden in Nirvana.

Energija je ključna beseda za koncert, s katerim bodo za nepozaben zaključek festivala poskrbeli Sonido Gallo Negro, udarni devetčlanski mehiški psihedelično-žurerski stroj. Pripravite se na napad na vse čute in dokaz, da je (dobro) glasbo moč tudi videti. Slišali boste odmeve Carlosa Santane na Woodstocku, petje črnega petelina na tereminu in zanesljivo plesali vse dokler delirij ne bo popoln. Naj bo kozmični mambo vaš izbrani zaključek Festivala Lent 2024 – vamos a bailar!

Novi Lent, novi oder, nova glasba. Novost letošnjega festivala, ki ga postopoma vračamo nazaj na dravsko nabrežje, je novi Oder pri Stari trti. Prinaša glasbeni nabor, namenjen izbrušenim ušesom, željnim novih glasbenih iskanj in pristopov. Program pa je zasnovan tudi kot odlična spremljava in priprava na koncerte zvezdnikov JazzLenta na Minoritih.

Postregel bo s hrvaško zasedbo Nemanja, katere glasba črpa navdih v »vintage« zvokih kitarske glasbe 60-ih in 70-ih let. Psihedelični funk-rock se meša z afriško-kolumbijskimi ritmi in karibskim dubom, anatolskim rockom in kambodijsko psihedelijo ter se občasno prevesi v kozmični disko. Pripravite se na globalno disko-groove zabavo svetovnega kova, ki naj služi kot vrhunsko ogrevanje za nastop Ilhana Ersahina in Istanbul Sessions. Tudi Romachild, eno najzanimivejših presenečenj s slovenske glasbene scene, prinaša vznemirljivo odkritje. Kaj odkritje – razodetje!

Čaka nas novi val z energijo garažnega rock’n’rolla in strastjo po vzoru The White Stripes, a polno vedrine in pozitivne energije. Popoln uvod v še bolj nor zaključek letošnjega JazzLenta z mehiško skupino Sonido Gallo Negro.

Mednarodno uveljavljenega pianista in skladatelja Marka Črnčeca ni treba posebej predstavljati, dodajmo le, da prihaja z zasedbo G.R.O.O.V.E., v kateri je, s ciljem ponuditi vrhunsko glasbeno stičišče soula, funka in jazza, prepletenega z r’n’b-jem, afrobeatom in fusionom, združil najboljše slovenske glasbenike.

Kot posebna gostja se jim bo pridružila še ljubljenka slovenskega občinstva Amaya. Na novem prizorišču bomo uživali tudi v prefinjenem kantavtorskem popu AKA Neomi in v vznemirljivem kitarskem postpunkovskem indie zvenu Lelee, omeniti pa velja tudi dunajsko swing senzacijo Marina & The Kats. Devetčlanska ukrajinska zasedba Hudaki Village Band bo navdušila z edinstveno in večplastno glasbeno tapiserijo, kjer se prepletajo slovansko vokalno izročilo, romunske melodije, judovski ritmi in romski temperament.

Čisto za konec, a nikakor ne nazadnje, pa se moramo pohvaliti še z nastopom poljskega world music fenomena. Vołosi so godalni kvintet, ki s svetlobno hitrostjo osvaja največje svetovne odre, na katerih so v zgolj nekaj letih zabeležili osemsto koncertov. Mirno lahko zapišemo, da gre za svetovno senzacijo. Občinstvo in kritike navdušujejo s svojevrstnim glasbenim jezikom, ki gradi na melodičnosti in melanholičnosti vzhodnoevropske glasbene tradicije, a se ta v rokah izvrstnih klasično izobraženih glasbenikov prelevi v nekaj povsem novega. Ne čudi torej, da so jih kritiki primerjali z glasbeno revolucijo, kakršna je nekoč botrovala rojstvu jazza. Trk svetov, ki bo (tudi v naših spominih) odmeval še dolgo!

Jubilej Ibrice Jusića, 22. 6. Minoriti – Oder Nove KBM

Ibrica Jusić sodi med tiste redke glasbenike, ki so si v desetletjih odrske kariere ustvarili širok krog poslušalcev, ki jim ostajajo zvesti tudi brez nenehnih novih albumov in kričavih turnej. Njihovi nastopi, pa naj bodo še tako redki, so zato dragocena priložnost za ponovno uživanje v glasbi, ki je prestala preizkus časa. In glasba dubrovniškega trubadurja je brez dvoma takšna. Kot kitarist in kantavtor se je uveljavil že leta 1968 na festivalu v Zagrebu. Tradicijo francoskih šansonov je nadgradil z avtentičnim avtorskim izrazom, ki ga odlikujeta poetičnost in intelekt, ob tem pa poskrbel za izjemne prevode in uglasbitev verzov Shakespeara, Brechta, Paljetka, Antića, Britvića …

S svojim nepogrešljivim klobukom in pasjim spremljevalcem je bil desetletja zaščitni znak Dubrovniških poletnih iger, prodrl pa je tudi v tujino, kjer so ga postavljali ob bok legendarnim velikanom šansona, kot sta Brel ali Aznavour. S svojimi nastopi na našem festivalu je že večkrat poskrbel za trenutke, ko v glasbo prelita poezija ustavi čas, briše letnice in ponese v svetove, kjer lepota sreča večnost. Tudi tokratni koncert, s katerim bo zaznamoval šestdesetletnico kariere in osemdeseti rojstni dan, bo tak. Vse najboljše, Ibrica. Naj traja!

Amira Medunjanin kvartet, 21. 6. Minoriti – Oder Nove KBM

Ko je angleški glasbeni novinar iskal primerne besede, s katerimi bi opisal nastop sarajevske zvezdnice Amire Medunjanin, je zapisal, da njeno edinstveno podajanje sevdalink še najbolje ujame primerjava z Billie Holiday, legendarno pevko, ki je slovela po tem, da je v svoje interpretacije prelila dušo in srce ter se na odru popolnoma razgalila in razdala, kar je povsem na mestu.

Tudi Amirine interpretacije ne dopuščajo površinskosti in se požvižgajo na vsakršna varovala. Njena popolna iskrenost, predanost in globoka čustvenost zato v vrtinec hrepenenja in tiste težko opisljive bolečine, ki obenem kruta in sladka tvori srčiko sevdaha, ne posrka le nje, ampak tudi publiko. Četudi bosanski sevdah v zadnjem času doživlja pravi razcvet in ga gojijo številni pevci mlajše generacije, ima Amira Medunjanin med temi, ki so z njim prodrli tudi na svetovne odre, posebno mesto.

Umetnici je namreč kljub močnim tradicionalnim okvirjem, brez katerih pri tej zvrsti ne gre, uspelo ustvariti povsem svoj glasbeni jezik. Ne le to, ustvarila je celovit in unikaten umetniški izraz, ki se požvižga na uveljavljene tokove, trende, kalupe in kompromise ter ne pristaja na predalčkanje. Mirno lahko rečemo, da je sevdah povzdignila na najvišjo avtorsko raven in tako svetu ponudila glasbo, ki presega tradicionalnost, kljub temu pa ohranja vse tiste dragocene prvine, ki sevdah delajo tako zelo posebnega in priljubljenega. Dodajmo še vrhunske glasbenike in dobimo koncert, ki zareže globoko v srce ter tam ostane za zmeraj.

Mednarodni folklorni festival Folkart, 25. 6. – 29. 6.

Ohranjanje dragocene nesnovne kulturne dediščine je tisto, zaradi česar je Folkart veliko več kot le revija folklornih skupin. Eden nauglednejših folklornih festivalov na svetu, ki ga je pod svoje okrilje vzel UNESCO, je praznik spoznavanja ter sprejemanja drugih in drugačnih kultur, namenjen vsem, ki si želijo pogleda preko plank – vse tja do najbolj oddaljenih obzorij in kotičkov našega planeta. Letošnji
folkloristi prihajajo iz Indije, Nove Zelandije, Južne Koreje, Paname, Portugalske, Črne gore in Slovenije.

Otvoritev folklornega Lenta ob domačinih, Akademski folklorni skupini Študent, pripada Folklornemu ansamblu Crna Gora iz Podgorice, ki velja za enega najboljših v državi in redno gostuje po vsem svetu. Z eno najstarejših in najbogatejših tradicij ljudskih plesov se lahko pohvali Indija, od koder prihajajo mlade plesalke, članice ansambla Kalanjay Dance Academy Mumbai, ki bodo navdušile z bleščečo in barvito predstavo.Jedro korejske predstave bo tvoril ritem bobnov.

Na naš festival Lent bo tako s skupino Hwaseong Dance Company, ki folkloro Južne Koreje pri nas predstavlja prvič, prišla tudi skupina bobnarjev Ryu. Iz dežele belega oblaka, kot Novo Zelandijo imenujejo Maori, prihaja skupina Taumata Whitireia. Sestavljajo jo diplomiranci univerze Whitireia Performing Arts iz Wellingtona, ki je specializirana za ohranjanje kulture Maorov, prebivalcev Samoe in Cookovih otokov. Videli bomo predstavitev plesa haka, ki splošnemu prepričanju navkljub ni zgolj bojni ples, s katerim so maorski borci nasprotnikom pred bitkami kazali svojo moč, ampak gre za tradicionalni običaj, s katerim Maori izražajo dobrodošlico gostujočim plemenom in je utelešenje njihovega kulturnega ponosa, moči ter enotnosti.

Barvitost, veselje in energija so značilnosti nastopov skupine Centro Folklorico Atenay Batista iz Paname. Nič čudnega, če vemo, da so se v panamski kulturi prepletli vplivi afriške, indijanske in evropske tradicije. Vsaj tako kot s plesom bodo plesalci portugalske skupine Grupo Etnográfico de Areosa navdušili s svojimi bogatimi nošami. Vsaka je prava mala umetnina, v kateri se zrcalijo stoletja tradicije in spretnosti portugalskih rokodelcev.

Smejalna terapija – StanUpLent

Festival Lent tudi letos skrbi, da bomo v poletje stopili z nasmehom. In to širokim! Profesionalni smejalni terapevti, najboljši stand up komiki iz Slovenije in sosednjih držav, tudi letos odpirajo ordinacijo v Vetrinjskem dvoru. Tam bodo s svojimi najnovejšimi metodami poskrbeli za terapevtski program, ki preverjeno in učinkovito deluje tudi proti najhujšemu tečnitisu ter celo proti kroničnemu zagrenjenitisu.

Zdravljenje pričenjamo s tremi preverjenimi dohtarji; Vidom Valičem, Markom Žerjalom in Alenom Mastnakom, katerih jeziki so vsaj tako ostri kot skalpeli lepotnih kirurgov, le da vam bodo nasmeh na obraz pričarali brez šivov. Dozo krohota nato stopnjujejo Strašno smešni Klemen Bučan, Andrej Bakreni, Alen Borišek in Dalibor Grbić – Dapach, gostili pa bomo tudi dr. Aleksandra Zadela, ki bo razkril, kaj vse se skriva za razvpito nično toleranco do agresivnosti.

Z vaškim in mestnim humorjem bodo smejalne mišice razgibavali Gašper Bergant, Admir Baltić, Matic Kokošar in Dejan Ikovic – Bushi, nato pa bo skrb za naše mentalno zdravje prevzel Srdjan Olman. Ker je za večino človeških tegob najboljše zdravilo mladost, nas bodo Sašo Stare, Tanja Kocman, Vinko Šimek in John Denhof poučili, kako ostati mlad, pa četudi le po srcu. Zadnji večer StandUp Lenta pa bomo po uveljavljeni slovenski tradiciji zakurili roštilj, le da se bodo na našem namesto čevapčičev cvrli Pedja Bajović, Srdjan Olman, Omer Hodžić, Perica Jerković, Tin Vodopivec, David Gorinšek in Rene Volker. Ljubitelji komedije boste na svoj račun prišli tudi na Minoritih, kjer vam ponujamo med letom vselej razprodani uspešnici ABRAhmm Tadeja Toša in Večerjo bedakov Špas teatra.

Ko Drava vzvalovi

Jurčkov – Večerov oder je tisti, ki bo pregovorno mirno dravsko gladino uspešno kravžljal z rockom v vseh inačicah in različicah, za osvežilen pošpric pa poskrbel še z jazzovskimi sinkopami, hip hopom, rapom, r’n’b-jem in reggaejem. Letošnje lentanje pri Vodnem stolpu pričenja rockersko obarvani glasbeni projekt igralca Gregorja Grudna – Nenad Kriljiv. In ker dobre muzike na Lentu ni nikoli dovolj, bomo isti večer deležni še druge doze, za katero bodo poskrbeli aktualni zmagovalci Šourocka Before Time, ki so svoj izraz zgradili na eksperimentiranju z elementi rocka in indie rocka.

Sledi ena avtorsko najbolj izstopajočih, kritiško cenjenih in slogovno kameleonskih slovenskih poosamosvojitvenih rock zasedb. Moveknowledgement prepriča s svojo blagozvočno, vznemirljivo večplastno zvočno podobo, zaznamovano s subtilno manipulacijo različnih analognih sintov, z božajočimi vokalnimi polifonijami in s prosto lebdečimi aranžmaji.

Kritiki so polni pohval tudi ob nastopih Uroša Perića, ki je navdih za svoje glasbeno ustvarjanje našel v večnem Rayu Charlesu, zaznamovali pa so ga tudi drugi jazzovski velikani. Mednarodno uspešni glasbenik redno sodeluje s številnimi uveljavljenimi domačimi in tujimi glasbeniki ter gostuje na najprestižnejših festivalih, kakršen je tisti v Montreauxu. Tudi pri nas na Lentu bo poskrbel za vrhunsko in nepozabno festivalsko doživetje.

Rock dveh generacij bi lahko poimenovali naslednji koncertni tandem: Bob Rock nas bo popeljali med glasbene uspešnice Pink Floyd, Uriah Heep, AC/DC, Deep Purple, Led Zeppelin, ZZ Top, zasedba CCR Remember pa se poklanja spominu na legendarno skupino Johna Fogertyja, ki je s svojo glasbo zaznamovala šestdeseta in sedemdeseta leta.

V dravskem zalivu je svoj pristan v okviru festivala Lent našel tudi tradicionalni koncert Piše se leto, ki bo tokrat obarvan lokalpatriotsko. Mariborsko. Če zapišemo Alo!Stari, ni treba veliko drugih besed. Dovolj so tri: Maribor – skatepunk – devetdeseta. No, če smo iskreni, manjka še ena: žur! Tudi enega udarnejših in bolj samosvojih mariborskih kolektivov, ki sliši na ime Stari pes, ni treba na dolgo opisovati. Zaznamuje ga samosvoj glasbeni stil, ki na odru zaživi s trenutnimi navdihi posameznikov, hipnotičnimi ritmi, erotičnimi groovi, zadetimi rifi in raskavim vokalom brez povodca.

Po dolgem premoru se v studie vračajo PipsChips&Videoclips in po osmih albumih bomo konec leta končno deležni novega, ki ga bodo najavili z nastopom na našem festivalu. Počeni škafi nas bodo razmigali s ponudbo s svojega tretjega studijskega albuma ter kopico energije, Kokosy, ki v zadnjem času v velikem stilu osvajajo koncertna prizorišča, pa bodo s svojo neobremenjeno stilsko odisejado, polno ljubezni in poljubov, na Lentu proslavili peti rojstni dan, nato pa žezlo predali progresivcem Sonas, ki ušesa opijajo z elektronskim zvokom, drznimi ritmi in melodičnimi vokalnimi linijami, v katerih se spajata zahodna in vzhodna glasbena tradicija.

Na Lentu bomo deležni bomo tudi sproščenih vibracij reggae glasbe. Jah Mood On Je Collective bodo s skladbami s svojega letos izdanega albuma Vse gori poskrbeli, da se bodo vnela tudi naša srca. Za zaključek dogajanja ob Vodnem stolpu pa bo poskrbela Masayah, ta hip najbolj vroča predstavnica hip hopa in r’n’b-ja pri nas. Ste vedeli, da je dobitnica nagrade Zlata piščal zaslužna za najbolj predvajano skladbo lanskega leta? Seveda bomo uspešnico Ni panike slišali tudi na našem koncertu.

Zeleni živ žav na festivalu Lent

Sedemnajsto poletje v Mestnem parku Maribor beleži festival Art kamp. Zeleni festival ustvarjalnosti za družine in otroke vseh starosti je slavje lepih kultur, različnih umetnosti, smele zabave, športa in rekreacije. Tudi letos se družimo v duhu mladosti, norosti in modrosti, v nabiranju spretnosti ter raziskovanju preteklosti.

Kdaj je park resnično živ? Ko v njem ob pesmi ptic odmeva tudi radostni smeh. Ko v njem kuhamo. Beremo. Pišemo. Govorimo. Rišemo. Slikamo. Oblikujemo. Tečemo. Skačemo. Žagamo. Brusimo. Zabijamo. Merimo. Gradimo. Podiramo. Spletamo. Razpletamo. Poslušamo. Opazujemo. Preizkušamo. Poizkušamo.

Tudi letos se bodo na Art kampu srečevale družine, prijatelji, starši in stari starši, tete in strici. Od mojstric in mojstrov se bomo med 9. in 13. uro ter med 16. in 20. uro na brezplačnih delavnicah in predstavitvah učili najrazličnejših znanj in spretnosti. Oder Triglav, ki bo letos stal na platoju nad igrali, pa bo ponujal plesne, folklorne, gledališke in glasbene dogodke amaterskih in profesionalnih skupin iz domačih in tujih logov. Med drugimi prihajajo Trkaj, 3:rma, Igor Bezget, Tina Sovič, Ariel Vei Atansovski, Policijski orkester in Simpatico. Vstopnine seveda ni«.

Ps. Uredništvo www.pag.si se Narodnemu domu Maribor zahvaljuje za pomoč pri pripravi (promocijskega) članka, pa tudi za fotografsko gradivo.