Compare Listings

Po pameti z denarjem

Dopust in denar

„Celo leto varčujem za dopust in potem zbogom vsi prihranki v sedmih dneh.“ „Včasih je bil letni regres namenjen dopustu, zdaj z njim pokrijemo le zapadle obveznosti.“ Sta vam ta dva stavka znana? Se da na dopustu tudi varčevati?

Dopust in denar

Način kako bomo šli na dopust in kako ga bomo preživeli, se je v zadnjem desetletju zelo spremenil, če pogledamo kako so dopustovali naši starši oz. kako se je hodilo na dopust pred 15 ali 20 leti.

Pred nekaj leti, ko je bil čas „molznih krav“, je dopustovanje dobilo nov zagon, zdi pa se, da je sedaj prav razcvetelo, razbohotilo. Predvsem uvedba  družabnih omrežij pri trženju turističnih storitev je  omogočila, da zlahka najdeš (in prideš) želeno dopustniško destinacijo. Regres delodajalca je bil namenjen dopustu, prihranki pa za uživanje na dopustu. Sama se spomnim, kako smo se še pred leti čudili nemško govorečim dopustnikom, ki so si ob kosilu naročili le vodo, naša miza pa se je tresla od teže sokov, piva ter druge pijače. Danes je slika drugačna. Danes  se v Sloveniji zasluži mogoče več kot nekoč, toda turistične storitve so se v tem obdobju zelo podražile. Povprečna slovenska  družina si dandanes težko privošči (razkošen) dopust oziroma počitnice.

Grem od začetka. Ta članek ne bo običajen članek, ampak v obliki mini dnevnika. Kako smo se mi kot družina trudili varčevati (na dopustu).

Večina nas je takšna, da regres ni več namenjen dopustu. Jaz ga praktično nimam, moj mož pa regres privarčuje za zimsko kurjavo. V jesenskem času se zadnja leta sprašujeva: „Kako bova drugo leto otrokom in sebi privoščila 7-dnevni dopust? Si ga sploh bova lahko privoščila?“ O 10 dnevnem dopustu bomo – očitno – še nekaj časa le sanjali.

Prvi korak, ki ga morava narediti je ta, da si narediva dokaj natančen finančni načrt:

  1. Kolikšen bo celotni proračun namenjen za dopust?
    2. Koliko želiva nameniti za bivanje na samem dopustu?
    3. Kje bomo bivali (hotel ali apartma)? Šotor odpade, ker imam jaz slabe izkušnje z eno nevihto.
    4. Koliko denarja bomo namenili za hrano?
    5. Koliko denarja bomo namenili za potne stroške?
    6. Koliko bomo imeli rezerve za morebitne dodatne stroške?

Glede na to, da smo velika družina, s štirimi otroki, razrešimo najprej 3 točko. Hotel odpade, ker potrebujemo zelo veliko prostora. Vsaka dodatna soba v hotelu nas stane celo premoženje. Potem preidemo na prvo točko. Postaviva si točno mejo, ki je ne smeva prekoračiti! Ok, sedaj že vemo kakšen je naš proračun n kakšna naj bi bila naša nastanitev. Ker sem veliko na družbenih omrežij in drugih portalih, sem na njih oddala povpraševanje: „Želim nastanitev za 7 dni, konec junija oz. začetek julija, apartma, plaža naj bo blizu, za 6 oseb, od tega 4 otroci, relacija Zadar-Šibenik.“

Foto: HTZ

V zasebna sporočila sem dobila kar nekaj ponudb. Vsi se verjetno sprašujete zakaj relacija ZadarŠibenik? Razlogi so sledeči:

  1. Radi imamo Dalmacijo, a zaradi potnih stroškov ne želimo iti predaleč. Če bi želela iti na otok, sta tukaj Vir in Pag, ki sta povezana s celino z mostom in se lahko tako izognemo dodatnim stroškom trajekta.
    2. Od nas pa do Zadra oz. Šibenika lahko prideš tudi po lokalni cesti, če se želiš izogniti cestnini.
    3. Res, da je razdalja do Zadra daljša od razdalje do slovenske obale oz. do Istre (pa ne tako zelo!), pa tudi vsi vemo, da znajo Istrčani kar lepo udariti po naših denarnicah. Istra ni najbolj znana po ugodnih cenah, razen če najdeš nastanitev globoko v celini, potem se pa, na žalost, dnevno voziš z avtomobilom do plaže.
    4. Zakaj konec junija oz. začetek julija? Zato, ker imajo nekateri ponudniki takrat bolj ugodne cene nastanitve, ker še ni „glavne“ sezone dopustov. Logično, kajne?

Kot sem že omenila, sem dobila kar nekaj zanimivih ponudb. Kako smo se lotili filtriranja teh ponudb? Preračunali smo, koliko nas stane nastanitev in kolikšen bi bil strošek prevoza (točka 5) in koliko nam ostane za hrano (točka 4).

Če smo vse te parametre dodali v naš proračun, smo lahko naredili lažji izbor ponudb. Na koncu smo odločali med dvema destinacijama. Pri obeh je bila ponudba cenovno podobna in zelo ugodna, na koncu pa je odločal parameter prijaznosti in ustrežljivosti. Ko sva potrdila rezervacijo, sva ugotovila, da nama ostane še nekaj denarja od zastavljenega proračuna.

Ta denar sva dala na stran, med rezervo (točka 7). Sedaj pa se prične tisti del, ko mu rečemo varčevanje. Z možem sva si zastavila cilj, da vsak mesec dava na stran nekaj denarja, da bova do junija prišla do želenega denarja za dopust. Super zadeva je, če lahko en del dopusta že prej poravnate, da vam je potem lažje, ker ni potrebno plačati vse naenkrat.

Bolj ko se je bližal naš težko pričakovani dopust, bolj sva možem načrtovala, kako bi lahko tudi na dopustu varčevali. Najine odločitve so bile sledeče:

  1. Nekaj hrane sva peljala s seboj. Doma sem skuhala 2 obroka, ki smo jih samo pogreli na morju. Drugače pa smo nakupili paštete, hrenovke, piščanca, krompir, čebulo, banane … Ostalo sadje in zelenjavo pa smo kupili na Hrvaški, da je bilo sveže. Marsikdo bo trdil, da so cene v hrvaških trgovinah primerljive z našimi … Verjetno bo držalo, če se nakupuje v velikih trgovskih centrih, če pa se nakupuje v lokalnih trgovinicah, pa so Hrvati (še posebej med sezono) vendarle dražji pri živilih.
    2. S seboj sva vzela tudi nekaj pijače in mleko.
    3. Pri nas sva zamenjala samo nekaj deset evrov v hrvaške kune (za morebitne nevšečnosti na cesti), ker je ceneje, če se gre na bankomat na Hrvaški. Provizija za menjavo valute je na bankomatih najnižja. Dvignila sva le toliko denarja kolikor sva si zastavila limita na začetku. Vendar nujno preverite svoje kartice predno greste na dopust, da so veljavne in da je njih primerno finančno stanje.
    4. Odpravili smo se po lokalni cesti, da smo se izognili cestnini. Pa še razgledi so bili lepši …
    5. Igrače za otroke sva nakupila mnogo pred dopustom, v času akcij.
    6. Preverila sva najinega operaterja za mobilna omrežja za najbolj ugodne klice in prenose podatkov.

V najinem načrtu je ostalo še nekaj „prostora“ za kakšno večerjo zunaj. Vendar to niso bile razkošne  večerje, ampak preproste večerje, saj sva se že prej dobro informirala, kje dobiti okusno hrano, po zmerni ceni, v okviru našega denarnega okvirja. In naša miza se ni tresla od teže sokov, piva ali vina ampak smo naročili le pijačo po osebi in še to po zmerni ceni. Če smo se pred leti smejali tujcem, ki so si ob kosilu naročili vodo, se lahko sedaj smejimo samim sebi, kako brezglavo smo trošili pred leti. In tako sem sedaj sem spet na začetku tega članka …

Vas zanima, če smo prekoračili proračun? Smo kaj »privarčevali«, če smem temu tako reči? Smo  zaradi varčevanja (po pameti) imeli slabši dopust kot drugi dopustniki? Proračuna nismo prekoračili, nismo vsega zapravili, nekaj denarja nam je celo ostalo. Zaradi varčevanja nismo imeli slabega dopusta, ravno nasprotno. Itak ne maramo natrpanih plaž, zaradi termina smo imeli mir na plaži. Ni še bil višek sezone, zato tudi turistov ni bilo na pretek.

Ker smo bivali v eni manjši vasici, kjer živijo pretežno domačini in k njim prihajajo na dopust le družine, tudi večernih popivanj, ki bi motili otroke, ni bilo. Za nas je bil to pravi raj na zemlji in drugo leto se bomo vrnili tja, kjer smo letos zares uživali. Dopust je že rezerviran, varčevanje se je zopet pričelo, čeprav se poletje še sploh ni poslovilo od nas. 🙂

Foto: HTZ

Za konec (še enkrat) preprosta pravila, kako privarčevati, pa tudi ne »obubožati« na dopustu:

  1. Sestavi si finančni načrt oz. proračun za dopust.
  2. Dobro naštudiraj kam želiš na dopust in koliko želiš odšteti za nastanitev in koliko za hrano. Vedno računaj še na rezervo za morebitne dodatne stroške.
  3. Prepričajte se, da ste pred odhodom na dopust poravnali vse tekoče obveznosti. Tako boste po dopustu v miru obujali spomine, brez da jih bi zagrenil izklop elektrike, odhodnih klicev na mobilnem telefonu ali grozeča izterjava.
  4. Pripravi oz. nakupi nekaj hrane doma ter jo pelji s seboj. Na hrani in pijači se lahko privarčuje zelo veliko.
  5. Zaradi nižje proviziji ob menjavi valute, dviguj denar na bankomatu, vendar se drži zastavljenega proračuna.
  6. Možnosti plačila s plačilnimi karticami – za destinacije, kjer jih ne sprejemajo, si pripravite zadostno količino gotovine in poskrbite tudi, da jo boste varno hranili na različnih mestih v prtljagi.
  7. Preveri, če obstaja možnost, da lahko privarčujete na potnih stroških (npr. izogibanje avtocest, trajektov).
  8. Preverite, katero omrežje vaš operater priporoča za najbolj ugodne klice ter prenos podatkov. Preverite cene, da boste vedeli, koliko lahko s potovanja objavljate na družbenih omrežjih, ne da bi za plačilo računa kasneje potrebovali manjši kredit.
  9. S sabo vzemite ogromno dobre volje, saj vam bo zaradi pozitivne energije še lepše, čeprav boste varčevali.
  10. Vedno se držite svojega proračuna.

Sorodni članki

Rdeče korale imajo čarobno moč

»Na videz rastlina, mineral iz apnenčastega skeletnega sistema, v resnici pa žival. Po izročilu mnogih ljudstev so korale božanska bitja in njihov božanski izvor se je odražal v njihovi lepoti. Po starodavni legendi je rdeča korala nastala, ko je Perzej odsekel Meduzino glavo in jo vrgel v morje. Morske alge, prekrite s krvjo iz Meduzine glave, so okamenele in postale čudovite korale.«

Nadaljujte z branjem

Tatjana Šavorić o avanturi Via Adriatica

Tatjana Šavorić je žena, mama trem otrokom, medicinska sestra, planinka. Tatjana Šavorić je s svojim 25 kil težkim nahrbtnikom v 45 dneh prehodila vseh 1.100 kilometrov po hrvaški obmorski planinski poti imenovani Via Adriatica. Tatjana Šavorić je prva in edina ženska, ki je Vio Adriatico v zimskih razmerah prehodila sama. O svojem podvigu je Tatjana Šavorić, na naše veliko veselje, napisala knjigo z naslovom Moja Planina - Kroz gore uz more, od Prevlake do Istre.

Nadaljujte z branjem
  • Blog

Tinjan in Kringa: kalvarije, evropski suhozid in vampir

Srednja, osrednja, centralna Istra je res posebna. Ne samo zaradi pokrajine, majhnih sladkih mestec na hribih, urejenih vasic, svojih običajev in tradicije tudi govora, temveč tudi zaradi svoje zgodovine in zanimivih legend. Tokrat smo v Tinjanu in Kringi, stopamo po stopinjah istrskih velikanov, legend in evropskega suhozida.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.