Delfini, veseljaki Jadrana

Zadnja študija je pokazala, da je naša velika pliskavka (dobri delfin) naselila Sredozemsko morje šele na koncu ledene dobe pred 18.000 leti. Prej je bilo to morje tudi preslano in preplitvo za delfine in kite. V Sredozemlje so pliskavke priplavale iz Atlantskega oceana. Šele topljenje ledenikov je morje razredčilo, da so se vanj naselile različne ribe, s katerimi se delfini hranijo in so priplavali za njimi.

Vodilna v raziskavi, Stefania Gaspari iz univerze v Firencah je povedala, da je zelo pomembno vedeti, ali so pliskavke v Jadranskem morju vse iz iste populacije, ali je tu prisotnih več populacij te vrste. Kot vemo, so v Jadranskem morju pliskavke pogosto žrtve ribičev, ki jih sicer nehote zajamejo v mreže (podobno kot morske želve). V raziskavi so zato zaključili, da se morajo še bolj osredotočiti v smislu zaščite na okolje, kot na samo vrsto.

V Jadranskem morju je živelo najmanj 10 vrst kitov, od tega 2 vrsti delfinov. Navadna pliskavka, Delphinus delphinus, Linaeus, 1758 je žal v Jadranskem morju praktično izumrla (v Sredozemskem morju je na IUCN rdečem seznamu kritično ogroženih vrst), edina redno še prisotna vrsta je velika pliskavka ali dobri delfin imenovana, Tursiops truncatus, Montagu, 1821. Latinsko ime je izpeljano iz latinske in grške besede za delfina in obraz, pomeni torej »delfin z obrazom«.

Dobrega delfina lahko vidimo slovenskih morskih vodah, največ se ji pa zadržuje v vodah hrvaškega Kvarnerja. Ribiči in kopalci večkrat srečajo delfine tudi vzdolž Jadranskega morja, pri Vodicah, Paških vratih,..

V vodah okoli Cresa in Lošinja je ocenjena velikost skupnosti dobrih delfinov na nekaj več kot 100 enot, večina pa jih je bila do sedaj identificirana zahvaljujoč oznakam, kot so vreznine in brazgotine na njihovi hrbtni peruti, delu telesa, ki je vedno viden kadar se dvignejo na površino vdihniti zrak.

Čeprav se zdi ta številka visoka in jih pogosto lahko vidimo v morju okoli Lošinja, so vseeno ogrožena vrsta v Jadranskem morju.

Zato je bil ustanovljen „Plavi svijet“ s svojimi tremi programi, znanstveno raziskovalnim, izobraževalnim in programom zaščite dobrih delfinov. Ta program se ukvarja z zbiranjem informacij o življenju ogroženih morskih organizmov, temveč tudi ostalih morskih sesalcev, npr. morskih želv. Pred nekaj leti je bil vpeljan tudi Jadranski projekt delfin, z namenom raziskovanja populacijske ekologije, genetike, akustike in prebivališč dobrih delfinov na Jadranu.

Veliko nevarnosti, ki ogrožajo Lošinjsko-Creško populacijo dobrih delfinov. Plovila ovirajo njihovo prosto gibanje, medtem ko hrup motorjev moti njihovo komunikacijo in orientacijo v prostoru. Dobri delfini pa kljub temu, da so med najbolj odpornimi in najbolj prilagodljivimi kiti, progresivno izginjajo iz številnih delov sveta.

V mesecu juliju na otoku praznujejo Dan delfinov. Ta kot manifestacija poteka v Velikem Lošinju že od leta 1993, obsega pa razstavo otroških likovnih del, igre za otroke, razstavo fotografij, koncert na prostem, razne diaprojekcije in tako dalje. Vsako leto na novo oblikujejo majice z delfini. Ker delfinom grozi veliko nevarnosti, se tako domačini kot tujci udeležujejo raznih prostovoljnih akcij, delfina lahko celo posvojite. Dobri delfini sicer veljajo za odporno in prilagodljivo vrsto, kljub temu pa izginjajo iz mnogih delov sveta. Njihov največji sovražnik je človek, ki jih namerno lovi, ubija, pogost je tudi slučajni ulov v ribiške mreže. Na Hrvaškem je seveda njihov lov prepovedan, od maja 1995 so v državi zaščiteni vsi morski sesalci.

Še nekaj o delfinih…

Številni od nas sploh ne vedo, da so delfini sesalci, kot smo mi. Čeprav s svojo obliko telesa morda spominjajo na ribo in njihovo telo ni prekrito z dlakami, so obdržali vse ostale značilnosti kopenskih sesalcev: so toplokrvni, dihajo s pljuči, samica pa skoti živega mladiča, ki se na začetku svojega življenja prehranjuje z mlekom. Delfini spadajo v skupino kitov (red Cetacea) in to v podskupino zobatih kitov (podred Odontoceti). Tudi tiste velike kite iz skupine vosatih kitov (Mysticeti), ki se prehranjujejo s planktonom in drobno modro ribo, lahko občasno vidimo v Jadranskem morju.

Vendar se bomo tokrat ukvarjali s kiti, ki imajo v Jadranskem morju svoje stalno bivališče. Edina vrsta, za katero lahko z gotovostjo trdimo, da še vedno živi in se razmnožuje v Jadranskem morju, je dobri delfin (Tursiops truncatus). Nekoč so v Jadranskem morju živeli tudi navadni delfini (Delphinus delphis). Zaradi programa iztrebljanja delfinov iz 50-ih let prejšnjega stoletja, ne vemo več zagotovo, ali sploh še živijo pri nas, saj jih v zadnjih letih videvamo le redko, in še to samo posamezne živali.

Sami veste, da ko se potopite in pod vodo odprete oči, tisto kar vidite pod vodo ni jasno vidno, kot kadar gledate na kopnem. Razlog je v tem, da so leče v naših očeh nepremične. Delfini pa imajo fleksibilne leče in zato se smatra, da je njihov vid enako dober tako pod morjem kot tudi nad njim. Vendar pa delfini, kadar se nahajajo pod morjem, uporabljajo tudi eholokacijo, oziroma si sliko prostora ustvarijo z zvokom in si na ta način pridobijo prave informacije o svoji okolici.

Dobri delfini pod morjem preživijo različno dolgo časa, odvisno pač od tega, kaj počnejo. Seveda se pod morjem zadržijo najdlje ko lovijo. Takrat preživijo pod morjem od 3 do 4 minute. Kadar pa so v nevarnosti, pa lahko dobri delfini pod morjem preživijo tudi od 6 do 7 minut. Dobri delfini so dobri potapljači, čeprav niso rekorderji. Odvisno sicer od področja na katerem živijo, vendar se v povprečju potopijo na globino med 30 in 70 metri, potopijo pa se lahko tudi do 300m.

Čeprav je težko z gotovostjo določiti pravo starost posameznih živali je znano, da lahko dobri delfini živijo tudi več kot 50 let. Tako kot pri številnih drugih sesalcih, tudi samice dobrih delfinov v povprečju živijo malo dlje. Vendarle pa ocenjena povprečna starost, ki jo doživijo v naravi, znaša nekaj več kot 30 let. Povprečna dolžina dobrega delfina je okrog 3 metre in pol, tehtajo pa med 150 in 500 kilogrami.  

Kako delfini sesajo mleko?

Delfin mleka ne sesajo, temveč ga mama s krčenjem mišic iztiska iz svojih mlečnih žlez v usta mladičku. Da se mleko ne bi zmešalo z morjem, ki delfina obdaja, saj mleko na poti do ust mladička potuje čez morsko vodo, mora biti mleko izjemno gosto in mastno. In tako vsebuje mleko dobrih delfinov okoli 14% mlečne maščobe, kar je 4 krat več kot je mlečne maščobe v kravjem ali človeškem mleku.