Compare Listings

Trdnjava Klis, ključ Dalmacije

Klis, uskoška trdnjava

Trdnjava Klis je simbol hrvaškega boja proti Turkom. Branik krščanstva, oltar domovine. Zelo težko premagljiva trdnjava na visoki skali v bližini Splita. Klis je čuvaj dalmatinskih mest in zibelka hrvaške zgodovine. Je hajduško srce. In kulisa slovite televizijske nadaljevanke Igra prestolov. Čudovit zgodovinski in turistični objekt.

Trdnjava Klis, ključ Dalmacije

Trdnjava Klis je tudi ena izmed največjih in najpomembnejših trdnjav na Hrvaškem. In kot takšna zagotovo vredna »splošnega, množičnega in brezkompromisnega napada turistov vseh dežel«, še posebej tistih, ki se znajdejo v neposredni bližini največjega dalmatinskega mesta, Splita. Od drugega največjega hrvaškega mesta je trdnjava Klis oziroma tudi sam kraj Klis oddaljen le okrog 10 kilometrov.

Trdnjava Klis, zadaj Split

Gledano skozi prizmo zgodovine, predvsem geografska lega določa strateško pomembnost trdnjave Klis. Mimo nje, skozi prelaz med planinama Kozjak in Mosor, namreč teče glavna cesta, ki povezuje obalo z notranjostjo Dalmacije. Trdnjava Klis torej leži na izredno pomembni prometni žili Split-SinjKninZagreb in prav zaradi tega ne preseneča njen ljudski naziv »kamnita vrata Dalmacije«. In kdor je bil v burni preteklosti gospodar kliške trdnjave, je imel v rokah »ključ Dalmacije« …

Trdnjava Klis leži na istoimenski, markantni skali, na nadmorski višini okrog 350 metrov, – sedaj – na okrog 8.840 kvadratnih metrih površine, dolga je okrog 350 metrov, njena največja širina je le 53 metrov. Je zlita z okolico, kamnom in skalo, ustvarjena, da (se) brani. In to ji je v njeni zgodovini več kot uspevalo. Še preden pa se lotimo mejnikov v njeni zgodovini, razkrijmo, kaj bomo turisti videli in doživeli s samim obiskom kliške trdnjave (in njene okolice).

1. Vasica Klis, ki leži v podnožju strme pečine, je oaza kulturnega turizma, ki – predvsem zaradi trdnjave – doživlja pravi turistični in gospodarsko-sociološki preporod. Če boste obiskali trdnjavo, se lahko sprehodite tudi po vasici, ki spaja sredozemsko in kontinentalno Dalmacijo. Vodnjak »Tri kralja« (to je najbolj očuvan zgrajen turški vodnjak na Hrvaškem) najdete pod samo trdnjavo, v vasi pa si lahko pogledate tudi cerkev »Uznesenja Blažene Djevice Marije« …

2. Verjetno pa boste Klis obiskali predvsem zaradi trdnjave same. Razgled s trdnjave Klis je fenomenalen. Split nam leži dobesedno pod »nogami«, na dlani. Že zaradi dih jemajočega razgleda na Split, Solin, Kaštel(e) ter na otoke Brač, Šolto, Hvar in Vis vam ne bo nikoli žal, da ste obiskali to, na strmi skali zgrajeno, mogočno trdnjavo.

3. Trdnjava je že delno obnovljena. In se še obnavlja, kdaj bodo dela dokončana v popolnosti, verjetno ne ve nihče, vendarle gre za zahtevne gradbene posege, kjer ima važno vlogo tudi »spomeniško varstvo«. Že zdaj pa se lahko sprehodite po obzidju trdnjave, obiščete cerkev svetega Vida (ta je bila najprej turška džamija, po izgonu Turkov pa so jo preuredili v krščansko cerkev) in Knežev dvor (ta ponuja fotografsko razstavo pa tudi 3D prezentacijo same trdnjave), ogledate si lahko skladišče orožja oziroma orožarnico, stolp »Oprah« in vojašnico za častnike …

4. Turistična skupnost Klis veliko pozornosti namenja samim dogodkom na trdnjavi. Teh je mnogo, vsakodnevno se lahko pomerite v streljanju z lokom, občasno pa se na trdnjavi organizirajo različne gledališke igre, koncerti, zabave, gastronomske pojedine, sponzorski dogodki, sejmi starih obrti in podobno. Če želite si lahko trdnjavo ogledate s pomočjo turističnega vodiča, ki bo skupaj z vami z veseljem pokukal v pretekla stoletja …

5. Posebej moramo omeniti posebno atrakcijo, ki se ponavadi odvije konec julija, to je kostumski »Uskoški boj za Klis«, v katerem nam preko 300 mož z igro pričara najpomembnejše trenutke zgodovinskih bitk za trdnjavo Klis. S prikazom boja proti turškim osvajalcem se gledalci v trenutki vrnejo nazaj v razburljiv srednji vek …  V veličastni kulisi, ki jo nudi kliška trdnjava, sodelujejo številne »viteške skupine« iz Hrvaške, pa tudi iz drugih delov Evrope (tudi iz Slovenije). Najpomembnejša in najštevilnejša skupina so seveda domačini, imenujejo se »Kliški uskoci«, ustanovili pa so jo nekdanji pripadniki 4. gardijske brigade hrvaške vojske, imenovani tudi »Pajki«. Kliški uskoci so sedaj tudi častna enota hrvaške vojne mornarice.

Občina Klis opozarja tudi na športne aktivnosti, ki se lahko izvajajo v prekrasni naravi, ki obkroža Klis (stavijo predvsem na kolesarske steze in adrenalinske parke). Kliške konobe in ponudniki apartmajev turistom ponujajo znano kliško jagnjetino, pršut, vino, sir, likerje, žgane pijače … Ob energiji, ki jo je čutiti na tem »hajduškem« prostoru, nas sploh ne čudi, da je v bližini zrasla tudi prava mini umetna ekološka vas Stella Croatica, ki mnogim turistom ponuja prav zanimive vsebine (proizvodnja olivnega olja in kozmetičnih izdelkov iz olivnega olja, izdelava in prodaja sladic iz fig in citrusov, medu, domačih marmelad ipd).

Težko je osvojiti trdnjavo na takšnem položaju

Ambiciozni so v Klisu in tako je tudi prav. V načrtu imajo najti bogatega investitorja za velik hotel (načrti, lokacija, ter komunalne zadeve so že več-ali-manj pripravljeni), pod trdnjavo naj bi zgradili večji trg … Seveda lokalni turistični delavci opozarjajo tudi na naslednje (manjše) turistične zanimivosti: vodnjake Rajčice (baje so eden izmed najlepših naravnih fenomenov kliške Zagore, vodnjaki so obdani, obzidani s suhozidi),  približno 10 kilometrov od Klisa se nahaja biser dalmatinskega kraškega podzemlja – jama Vranjača (tam proti Dugopolju jo najdemo) …

Seveda pa so v sami bližini Klisa mesta Split, Solin, Sinj, pa obmorski Kašteli … Skratka, številne turistične znamenitosti si sledijo ena za drugo ….

Mi pa pred koncem tega prispevka v kratkih alinejah naredimo le še uvid v zgodovinsko parabolo trdnjave Klis:

– Dve stoletji pred Kristusom so na tem območju prebivali Iliri oziroma eno izmed njihovih plemen, Dalmati. In že ti naj bi kot prvi na mestu kliške trdnjave ustvarili prvo naselbino.
–  Ko so Ilirom trdnjavo prevzeli Rimljani, so jo naredili še večjo. Prva omemba trdnjave datira v 5. stoletje našega štetja. Pod nadzorom Rimljanov je bila trdnjava vse do prihoda Hrvatov, torej do sedmega stoletja.
–  Dve stoletji kasneje je Trpimir, ki je bil »knez Hrvatov« in po mnenju številnih zgodovinarjev tudi prvi hrvaški vladar (od leta 845 do leta 864), na trdnjavi »ustoličil« svoj dvor in Klis naredil za glavno mesto prve hrvaške »samobitnosti«. O pomembnosti dvora iz tistega časa, priča tudi dejstvo, da je na kliški trdnjavi zatočišče našel priznan saški teolog Gottschalk.

– Wikipedija navaja, da se Klis v 10. stoletju v starih listinah omenja kot Parathalassia. Od 12. stoletja dalje so Klisu vladali različni gospodarji (dinastija Arpadović, knez Domald, bribirski knezi Šubići, bosanski kralj Stjepan Tvrtko I., Vuk Vukčić, ki je bil bosanski vojvoda in hrvaški ban). Leta 1394 Klis osvoji Nikola Gorjanski.
– V drugi polovici petnajstega stoletja Bosna pade v turške roke in vse bolj je jasno, da bodo Klis kmalu poskušali zavzeti sovražniki z vzhoda: »Osmanlije« (Turki). In tako se tudi zgodi.  Ko turška vojska leta 1493 na Krbavskom polju (na vzhodnem robu Like) popolnoma »demolira« takratno hrvaško vojsko (ubitih ali ujetih je okrog 13.000 vojakov) se začno njihovi vojni pohodi proti morju.

Leta 1537 Klis končno pade v turške roke. 20 let je trdnjavo izredno pogumno branil, še sedaj opevani, Petar Kružić, kapetan in knez kliški. Verjetno Turkom tudi leta 1537 ne bi uspelo osvojiti trdnjave, če branilcem ne bi zmanjkalo živeža, vode, orožja, streliva … Kružić ni mogel računati na pomoč Hrvatov od drugod (te je redno premagovala turška vojska), zaman pa je upal tudi na pomoč svojega tedanjega kralja Ferdinanda Habsburga. Tudi z zadnjim vojaškim manevrom, v katerem je z ladjami preko solinske luke na pomoč Klisu pripeljal 3.000 plačancev (plačal jih je sam!) Kružiću ni uspelo rešiti Klisa. Odlično organizirani Osmanlije so najprej v beg pognali slabo motivirane plačance, le 200 ljudi, ki je do zadnjega branilo Kružića, pa ni zdržalo močnih naletov turške vojske. Turki Petra Kružića obglavijo, kliška trdnjava pa ima naslednjih 111 let turškega gospodarja.

– Turki trdnjavo še utrdijo, postavijo tri pasove obrambnih zidov in znotraj zidin postavijo mošejo. Šele leta 1648, ko se zmanjša turška moč, nad trdnjavo Klis zagospodarijo Benečani. Seveda džamijo takoj spremenijo v krščansko cerkev, pa tudi trdnjavo spreminjajo po takratnih najnovejših strateških načelih. Klis kratko obdobje (od leta 1797 pa do leta 1813) upravljajo Francozi. Pod avstrijsko upravo je Klis vse do leta 1918, do dobe »prve Jugoslavije«.

Še med drugo svetovno vojno je Klis pomembna vojaška točka. Po drugi svetovni vojni, v času SFRJ, je trdnjava kot takšna počasi umirala. Na njej leta 1990 zapleše zastava z belimi in rdečimi kvadrati, Hrvati kakšno leto kasneje dokončno postanejo gospodarji svoje mogočne trdnjave, svojega branika »domovinstva«.

Za fotografije se zahvaljujemo občini Klis oz. njihovi turistični skupnosti ter društvu Kliški uskoci.

Sorodni članki

Izvir Krke, kraški biser

Verjetno ste nepozabno reko Krko s svojimi največjimi »naravnimi čudesi« že spoznali v spodnjem toku, ko ste obiskali čudoviti Narodni park Krka (ob Skradinu, blizu Šibenika). Če vas pot vodi v ali skozi Knin, se vam pa zagotovo splača pogledati tudi sam izvir reke Krke.

Izvir Krke, kraški biser

Verjetno ste nepozabno reko Krko s svojimi največjimi »naravnimi čudesi« že spoznali v spodnjem toku, ko ste obiskali čudoviti Narodni park Krka (ob Skradinu, blizu Šibenika). Če vas pot vodi...

Preberi več
Lepa je kninska trdnjava

Kninska trdnjava, hrvaški nacionalni ponos

Kninska trdnjava je ena izmed najstarejših trdnjav v Evropi, začetek gradnje sega v srednji vek. Kninska trdnjava je impozanten vojaški objekt, saj je druga največja ohranjena fortifikacija v Evropi. Trdnjava je, seveda, tudi najbolj prepoznaven simbol mesta Knin in tudi zelo pomemben hrvaški spomenik.

Kninska trdnjava, hrvaški nacionalni...

Kninska trdnjava je ena izmed najstarejših trdnjav v Evropi, začetek gradnje sega v srednji vek. Kninska trdnjava je impozanten vojaški objekt, saj je druga največja ohranjena fortifikacija v...

Preberi več
Med oblaki in morjem

Via Adriatica, hrvaška obmorska planinska pot

Via Adriatica je z več kot 1.000 kilometri dolžine izredno zahtevna turistično-planinska pot na Hrvaškem, kot prvi pa jo v enem kosu prehodil pustolovski slovenski par. Želite popolno dogodivščino? Pripravite se na sprehod, ki bo dolg vsaj nekaj milijonov korakov.

Via Adriatica, hrvaška obmorska...

Via Adriatica je z več kot 1.000 kilometri dolžine izredno zahtevna turistično-planinska pot na Hrvaškem, kot prvi pa jo v enem kosu prehodil pustolovski slovenski par. Želite popolno...

Preberi več