Vodice z nagrado Cvet turizma

Vodice so mesto in pristanišče v osrednji Dalmaciji med Zadrom in Šibenikom. Na obali izjemno čistega morja, kjer ob plitvem zalivu Vrulja leži mesto, boste doživeli lepote Dalmacije in neizmerno gostoljubnost domačinov. Vodice so zelo obiskano turistično središče, z lepimi plažami, obdanimi z borovimi gozdovi in s slikovito okolico. Kdor pride enkrat v Vodice, se vanje vedno vrača.

Foto HTZ in Ivo Bioćina.

Iščete apartma v Vodicah? Poiščite apartmaje Lara:  www.facebook.com/apt.lara/.

 

Pozabite na uro in obveznosti, vstanite, zajtrkujte in večerjate, kjer in kadar vas je volja ter se v ponudbi apartmajev in drugih namestitev počutite kot doma. Kilometre dolga plaža od Tribunja do Srime, ki jo imenujejo tudi »hrvaška Kalifornija«, nudi sanjski dopust za vsakogar.

Plaže so peščene, prodnate, kamnite ali betonirani pomoli, ki tvorijo zalivčke. Najbolj znani sta prodnata in betonska plaža Hangar ter peščena Plava plaža, ki je še posebej privlačna za otroke. Dišeči bori dajejo naravno senco za prijetno celodnevno bivanje ob morju. Na plažah je pestra ponudba za vsako starost: potapljanje, fitnes v morju, ski, jet-ski, aquapark, tobogan,odbojka, košarka, nogomet, kolesarjenje,  ležalniki in senčniki,  najamete lahko tudi kanuje ali vodne skuterje.

Obširna je ponudba kavarnic, restavracij in raznih stojnic s hrano, oblačili in spominki. Prijetne mirne kavarnice se zvečer spremenijo v nočne bare in plesišča. Če želite preživeti aktivni dopust, se lahko celo leto sprehajate ob morju, kolesarite, jadrate, potapljate, ribarite, ali pa se enostavno pridružite feštam domačinov. Vodice so prejemnik nagrade “Cvet turizma”, ki jo prejmejo kraji s še posebej privlačno turistično ponudbo.

Poleg športnih aktivnosti so posebna odlika Vodic tudi pestro kulturno dogajanje in običaji. Tu prirejajo več tradicionalnih dogodkov:

  • Najbolj znan običaj je Žudija, ko se ob Veliki noči in obenem pričetku turistične sezone, mladeniči oblečejo v uniforme rimskih vojakov, ki v cerkvi čuvajo Kristusov grob. Drugi dan Velike noči ponudijo Vodičani svojim gostom velikonočni zajtrk z lokalnimi specialitetami. Večkrat letno pripravijo tudi degustacije svoje kulinarične ponudbe, katere bogastvo je poleg rib, kvalitetnih vin, olivnega olja in drugih dalmatinskih specialitet dopolnjeno še s specialitetami Hrvatov, ki so se pred 25 leti priselili iz Bosne.  Priseljenci so sprejeli običaje in kulturo Dalmacije in jo dopolnili s svojimi specialitetami, običaji in svojo znamenito gostoljubnostjo.
  • Zgodovinsko – kolesarska dirka Prižba –z imenom Dober dan pomlad – poteka konec marca skozi zaledja Vodic.
  • Velikonočna regata – poteka sredi aprila, pred veliko nočjo in je zelo priljubljena med lastniki jadrnic.
  • Moto srečanja – zgodnji junij – ob koncu tedna iger, koncertov in kitar je večer za vse ljubitelje motociklov.
  • CMC festival – vsako leto v sredini junija leto Glasbeni hrvaški kanal organizira glasbeni festival z veliko zvezdami hrvaške glasbene scene.
  • Vodički praznik – tradicionalni ljudski festival, ki poteka od 4. avgusta in je ena izmed najbolj priljubljenih prireditev v Dalmaciji. Tudi po več desetletjih temu priljubljenemu festivalu vedno uspe, da ponudi nekaj novega. Težko je premagati nočno življenje v Vodicah v poletnih mesecih, vendar Vodičkemu prazniku uspe narediti to vsako leto. Med svečanostjo se glasba sliši od vseh trgov in kavarn, medtem ko polnočni ognjemet osvetli  mesto in napolni nočno nebo.

Mesto  Vodice je ponosno na svojo zgodovino  in tradicijo, zato je potrebno omeniti še kulturno dediščino Vodic in okolice. Obiščite številne kulturne spomenike, ki pripovedujejo zgodbo o preteklosti mesta.

V centru je prelepa cerkev  ter nekaj kapelic  in cerkev Marije Karmelske na hribu Okit nad Vodicami. Znamenite so še Cerkev Sv. križa, župnijska cerkev Sv. križa z  zvonikom in cerkev Sv. Ilija preroka. 

Ćorić stolp iz časov turških vpadov je zgrajen s kamenjem z otoka  Brača. Danes se dvorišče uporablja kot  kino na prostem.

Za tiste, ki želijo raziskati okolico in naravne lepote mesta, so na voljo različni izleti.

Na otok Prvić prispete z redno ladijsko linijo v 15 minutah. To je manjši otok nasproti Vodic, brez avtov in prava oaza miru. Lahko se kopate, sprehajate ali samo popijete kavo in se vrnete v Vodice ali pa nadaljujete na otok Zlarin ali še dlje, do Šibenika, ter se od tam vrnete v Vodice.

Iz Vodic lahko preko celega leta z avtom ali z ladjo obiščete narodni park Krka.  Lepote slapov Krke je težko opisati, potrebno jih je doživeti. Naravne lepote in bogastvo rastlinstva ter živalstva dopolnjuje še ohranjena kulturna dediščina. Tu je stari mlin iz 19. st. in ostanki hidroelektrarne iz 1895. leta, ki je pričela obratovati samo dva dni za Teslino hidroelektrarno na slapovih Niagare. Po ogledu odplujte z malimi ladjicami naprej do Roškega slapu ob pečinah in  pokrajini, kjer snemajo nov film o Winnetouju.  Do Oziđana pećina vodi 517 stopnic, tu so našli ostanke praljudi. Lahko se tudi okopate in preizkusite naravno podvodno masažo. Biser reke Krke je vsekakor otoček Visovac, na katerem sta Frančiškanski samostan in cerkev.

V bližini Vodic lahko obiščete trdnjavo Sv. Nikola, ki je postavljena v morju in le z ene strani dostopna s pešpotjo.

Šibenik je priljubljeno izletniško mesto za ljubitelje zgodovine. Tu je obnovljeno staro mestno jedro in razne zgodovinske prireditve se vrstijo preko celega leta.

Blizu Šibenika lahko obiščete še Sokolarski center Dubrava, kjer boste lahko vzpostavili prvi stik s pticami ujedami.

Apartmaji Lara vabijo

Solaris je še eno atraktivno mesto, oddaljeno le 12 km od Vodic. Tu je vodni park enkratnega videza in vsebin, primeren za celotno družino, stara gusarska ladja ter urejene plaže, kavarnice in restavracije.

Blizu je tudi Skradin in številna arheološka mesta.

Murter je otok, s kopnim povezan z mostom in prava priložnost za raziskovanje, kopanje in sprehode ob morju.

Kornati so narodni park z 89 otoki. Skale Kornatov dajejo vesoljski videz, voda pa je čista kot solza. Na enem otoku je tudi jezero, kjer se lahko skopate, voda pa je nekaj toplejša od morja. Po Kornatskih plažah lahko popotujete z ladjico. Ves dan lahko uživate na morju, obedujete na ladjici ter imate dovolj časa za kopanje na teh prečudovitih otokih. Zvečer se boste vrnili v Vodice z najlepšimi vtisi z Jadrana.

Nedaleč od Vodic je naravni park Vransko jezero, bogato z ribami in pravi raj za ribolov. Tu je tudi bogat ptičji svet.

V večernih urah uživajte v sprehodu ob obali, poskusite specialitete tega območja v eni od številnih restavracij (ribe, pripravljene na vse različne načine, pire, kroštule, vino ….), ali se vkrcajte na staro ladjo, ki vam bo omogočila nočni ogled otočja in okolice.

V Vodicah stoji manjše pristanišče z dvema valobranoma in več pomoli. Pristanišče je zlasti v zimskih mesecih izpostavljeno burji, pa tudi jugo je lahko zelo močan in povzroča visoko vodo. Na pomolu stoji svetilnik. V sklopu pristanišča deluje tudi marina »ACI Marina, ima več kot 400 privezov in je prejemnik “Modre zastave”- nagrade  za infrastrukturo in podporne objekte.

Področje Vodic (na to kaže že ime) je zelo bogato z izviri vode. Tako so bile Vodice  naseljene že v rimskih časih, ko so se imenovale Araus ali Arausa Antonina. Vodice se v starih zapisih prvič omenjajo leta 1402 in kmalu preidejo pod mljetsko upravo. V 16. st. je bilo okoli naselja zgrajeno obrambno obzidje z več obrambnimi stolpi, od katerih se je ohranil samo eden (Ćorić stolp) in je služilo predvsem obrambi pred Turki, ki so kraj večkrat neuspešno napadli. Kasneje so Vodice prešle pod avstrijsko, nato pa še francosko upravo, leta 1813 pa še za dobrih sto let spet pod Avstrijo. Iz časopisa konec 19. st. je zapis: »Vodice so med največjimi proizvajalci v pokrajini, v pristanišču se med drugim letno naloži preko 20.000 hektolitrov vina. Tu osemkrat tedensko pristaja tudi poštni parnik.«  Danes pa je glavna gospodarska panoga turizem.

V Vodicah in okolici vam, kot vidite, ne bo dolgčas.

 

Velebit, 145-kilometrska gorska kača

Hribi ali morje? To ne sme biti dilema, kajti nedaleč od Slovenije se razprostira Velebit, ki svoje noge hladi v toplem Jadranu …

Nedolžno, dokaj slabo prehojeno ali raziskano divjino nad Jadranskim morjem, tvori opevani Velebit. Velebit, božansko lep gorski greben, ki se deli na severni, srednji in južni del, 140 kilometrov dela družbo modremu Jadranskemu morju. Poglejmo si tale ponos Hrvatov podrobneje.

 

Novigrad, ampak tisti »zadarski«

Poudarimo. Ta mini članek ne bo o Novigradu, ki leži na istrskem polotoku. Ta tekst opisuje Novigrad »skorajda pri Zadru«.  Novigrad je čarobno mestece in eno izmed najbolj fotogeničnih v severni Dalmaciji.

Le kakšnih 35 kilometrov severno od Zadra, se je na južno obalo Novigradskega morja »zasidralo« izredno fotogenično mestece po imenu Novigrad. Večina od nekaj čez 600 domačinov se ukvarja z ribolovom, vzgojo školjk ali turizmom. Mnogi Novigrad, mogoče zaradi tistega, bolj znanega v Istri, kličejo tudi Novigrad Dalmatinski.

Prvi pogled turista na Novigrad
Prvi pogled turista na Novigrad

In ta dalmatinski Novigrad se je skril v enem izmed rokavov Novigradskega morja, brani pa ga, sedaj že zdavnaj porušena, trdnjava iz 13. stoletja (Tvrđava Fortica – Castrum Novum). Ko se pripeljete izza ovinka in na drugi strani zalivčka zagledata to romantično mestece, se popolnoma zavedate slavnega turističnega hrvaškega slogana in takoj vam je jasno, da se tukaj »zares živi Mediteran, kot je bil nekoč.«

Borovci, v daljavi se vidita stari in novi most v Maslenici
Borovci, v daljavi se vidita stari in novi most v Maslenici

Na tisti »fotografski točki, okljuki«, se boste ustavili in se vsaj nekaj minut ne boste nehali čuditi lepoti prizora, ki je  pred vami. Klasične dalmatinske hiše, ki se z obale (točno po njej teče cesta), trudijo vzpeti gor po hribu, v zavetje, vsaj nekoč varnosti polne, trdnjave. Čudovito mestece vas bo očaralo s svojo podobo, svojimi barvami in pa tudi vonjem, mesto namreč obkrožajo razkošni ter čudovito dišeči borovi gozdički.

Trdnjava brani mestece
Trdnjava brani mestece

Kot smo že omenili, nad mestom dominira razrušena trdnjava (počasi jo obnavljajo), v kateri je  nekoč, v slavni zgodovini tega kraja, varnost poiskala tudi kraljica Elizabeta Kotromanić. Wikipedija zgodovino kraja razloži takole. »Kraj se prvič omenja v začetku 13. stol. kot trdnjava, katero so zgradili knezi Gusić – Kurjakovići, v katero je bila leta 1386 pregnana Jelisava vdova ogrsko – hrvaškega kralja Ljudevita I. Anžujskega in bila 1387 usmrčena. Poleg ostankov srednjeveškega obzidja sta zanimivi še starohrvaška cerkev, ki stoji napokopališču, zgrajena v 10. do 11. stol., in zelo stara župnjiska cerkev sv. Martina. Cerkev ima v tlorisu obliko trilistne deteljice in je bila verjetno postavljena že v starokrščanski dobi. V bližini cerkve sv. Martina, na lokaciji Goričina, je bila odkrita starohrvaška nekropola. V bližina Novigrada so ostanki več srednjeveških trdnjav, nekropol in cerkvic.«

Ribiška ladja
Ribiška ladja

V samem mestecu ne boste našli novih in še novejših zgradb. Tukaj se je čas ustavil. Ob nedotaknjeni igri narave boste v Novigradu uživali predvsem tisti, ki imate radi stare dalmatinske hiše. Na svoj račun boste prišli tudi tisti, ki vam srce malo hitreje zaigra, ko vidite številne ribiške čolne in ladjice, kako odhajajo na ribolov … in se potem polne morskih dobrot vračajo z nasmejanimi ribiči.

Ko postane prevroče, se lahko vržete v morje, le 500 metrov od središča Novigrada, pa najdete tudi kamp z imenom Adria Sol, tam boste, ob vseh športnih igračkah, zlahka športno aktivni. Vsi tisti ki, pa si želite le malo pregnati dolgčas ali pa po svoji krvi pretočiti malo adrenalina, pa se lahko odpravite na številne (bližnje) atraktivne turistične točke.

Foto: HTZ in Ivan Čorić
Foto: HTZ in Ivan Čorić

Na zeleni reki Zrmanji lahko uživate v raftingu, v vožnji s kajakom in kanujem, blizu pa so tudi številni nacionalni parki (Paklenica, Plitvice, Krka, Kornati) ter naravni parki Velebit, Cerovačke jame (največji jamarski kompleks na Hrvaškem) in ornitološki rezervat Vrana z Vranskim jezerom. Če boste v času počitnic ali dopusta potrebovali malo mestne urbanosti se odpravite v živopisan Zadar, če pa se vam zahoče žuranja do jutranjih ur pa se odpeljite na otok Pag, Zrće so od Novigrada oddaljene le debelo uro vožnje.

Vinjerac, majhen vendar čudovit

Zelo mikaven je tale »naš« dalmatinski Vinjerac.  Ko se turist znajde v tem slikovitem jadranskem mestecu s pogledom na planino Velebit, naleti na pravo oazo miru in tišine.

Pa sploh veste, kje se nahaja Vinjerac? Tik ob izvozu iz avtoceste, blizu »zadnje-vojnega« Masleničkega mostu, Vinjerac leži prav nasproti Starigrada, ki se nahaja ob stari dobri jadranski magistrali, ter dokaj blizu opevanega Zadra (35 kilometrov) in magičnega otoka Paga.
mini-velebit_vinjerac
Od veke vekov je Vinjerac poznan predvsem po svojih ribarjih, ribolovu oziroma luki (varno zatočišče vsem mornarjem, ki so zapustili paški zaliv). Sveže ribe so zelo pogodu vsem gurmanom, ki obožujejo takšne ali drugačne plodove morje. Geografska lega Vinjerca, leži na morju, hkrati pa se po njegovih ulicah vije osvežilen zrak planinskega Velebita, je pomembna tudi za vse tiste, ki imajo probleme z dihanjem, pljuči.

Površnemu turistu, ko na Vinjerac pogleda z bližnjega hriba, se zagotovo zdi, da v tem res majhnem mestecu ne bo našel niti majhne trgovine, pošte, dobre restavracije, poštene postelje za prespat … Vendar se takšen turist moti, prekleto moti.  Ko bo na kakšni majhni plaži ali v enem izmed skritih zalivčkov Vinjerca razmišljal o plusih in minusih tega mikavnega mesteca, bo zlahka ugotovil le, da Vinjercu težko najde kakšne zares očitajoče pripombe ter se bo zlahka vračal nazaj v kakšen lep apartma še leta in leta.
mini-pristanisce-vinjerac
Vinjerac je uradno del občine Posedarje, sedaj ima manj kot 200 prijavljenih občanov. Ker je bil po drugi svetovni vojni Vinjerac pozabljen od boga in oblasti, se je po letu 1945 iz Vinjerca izselilo vsaj 300 hrvaških duš. Sedaj je število prebivalcev konstantno, saj je asfaltirana cesta (zgrajena leta 1980) omogočila, da ga počasi odkrivamo turisti.

Če pa je turistu dolgčas, pa se vendarle lahko odpravi z avtom v raziskovanje že omenjenega otoka Paga ali fascinantnega mesta Zadar. Če si turist zaželi malo več aktivnosti se lahko poda na rafting po reki Zrmanji. Če se v turistu skriva vsaj malo pohodnika, se lahko odpravi na prečudoviti Velebit, vsakodnevno pa lahko skoči s kolesom do bližnjih vasic in krajev ali pa se s potapljaško opremo odpravi raziskovat globine Jadranskega morja.

Zagotovo drži tole, če želite zdrave in lepe počitnice ali dopust, lahko brez skrbi izberete Vinjerac, v svoji odločitvi se zagotovo ne boste zmotili.

Skrivnosti narave na Dugem otoku

Otok, ki se zdi nepomemben med vsemi otoki, ki se bohotijo po Jadranu, je nekaj posebnega. Obdan je s številnimi lepimi, čudovitimi zalivčki. Objemajo ga plaže, ki jih krasijo borovi gozdički in kristalno čisto morje. Narava je bila temu otoku resnično naklonjena, saj najdete jame, ki so prava simfonija čudeža naravnih pojavov na tem otoku. Dugi otok je pravi mali raj na našem planetu.

Dugi otok je po svoji velikosti sedmi največji otok hrvaške obale. Na otoku najdemo 12 večjih in manjših naselij (Božava, Sali, Zaglav, Žman, Luka, Savar, Brbinj, Dragove, Zverinac, Soline, Verunić, Veli rat), kjer živi skoraj 3.000 prebivalcev.

Največje in najpomembnejše je ribiško naselje Sali, ki je občinsko, kulturno in administrativno središče otoka. Ima pa tudi manjše pristanišče. Vsako naselje na otoku ima svojega zaščitnika, prav tako imajo svoje prireditve in običaje. Najbolj znana zaliva sta Sakarun in Telašćica. Zaliv Sakarun, plaža polna belega peska ter borovega gozda je mesto uživanja.

Svetilnik Veli rat. Foto: HTZ in Aleksandar Gospić.
Svetilnik Veli rat.
Foto: HTZ in Aleksandar Gospić.

Ponos otoka je svetilnik na severozahodni strani ter naravni park Telašćica na jugovzhodu. Telašćica je znana tudi po največjem naravnem pristanišču v Jadranu.

Otok je zanimiv zaradi svoje kraške strukture, saj na njem najdemo veliko kraških dolin in polj: Velo jezero, Arnjevo polje, Mir polje, Skrajnje polje, Sridnje polje, Glavočevo polje, Malo jezero, Dugo polje in potopljeno Slano jezero. Ta kraška struktura ponuja na tem otoku še eno posebnost.

To je jama Strašna peć. »Strašna peć« je turistična, ekološka in zgodovinska zanimiva turistična točka, ki je bila nekaj časa pozabljena, a je z odprtjem leta 2006 ponovno oživela. V notranjosti jame se nahajajo jamski okrasi, stolpi, pisane dvorane, kolonije netopirjev … Jamo »Strašna peć« na Dugem otoku so leta 1904 obiskali avstrijski car Franjo Josip, angleški princ Edward VIII in gospodična Wallis Simpson. Jama izžareva harmonijo in v skladu z modrino Jadranskega morja in otočne pokrajine ponuja nepozabno doživetje.

Najvišji vrh je Vela straža, visok 338 metrov. V zimskih mesecih je obilo dežja in nekatera polja celo poplavi, zato so tla tam rodovitna in na poljih uspevajo žitarice in zelenjava. Na otoku pa ni izvira pitne vode. Na otoku je ribištvo razvito že iz prazgodovine, še posebno v zalivu Telašćica. Znano je tudi, da v tem predelu, v slanem jezeru (Jezero Mir) lovijo jegulje.

Fantastična, oboževana plaža Sakarun. Foto: HTZ in Aleksandar Gospić.
Fantastična, oboževana plaža Sakarun.
Foto: HTZ in Aleksandar Gospić.

Na Dugem otoku najdeni arheološki ostanki pričajo o poselitvi že v mlajši kameni dobi ter času Ilirov in Rimljanov. Dugi otok je prvič omenjen v sredini 10 st. iz strani bizantinskega carja Konstantina Porfirogeneta, ki ga v svojem delu ˝ De administrando imperio˝ navaja pod imenom Pizuh. V začetku 11 st. otok imenuje Insula Tilagus. Omenjeni naziv je ohranjen v imenu zaliva – danes parka narave Telašćica. Ime Dugi otok zasledimo prvič v glagolskem zapisu iz leta 1460.

Nekaj besed namenjamo nekaterim naseljem Dugega otoka:

Božava

Božava je manjša luka na severozahodnem delu Dugega otoka. Leži ob Božavskem polju nad zalivom Božavčica. Pristan pred jugovzhodnimi vetrovi varuje okoli 50 metrov dolg valobran. Tam pristaja tudi plovilo hitre katamaranske proge, ki naselje vsakodnevno povezuje z Zadrom. Ostanki prvih naselij segajo v obdobje Ilirov. Na poljih in pašnikih v okolici so še vidni ostanki rimskih gradenj. Prvič se omenja v pisanih dokumentih leta 1327 pod imenom Bosane. Večina prebivalcev se danes ukvarja s turizmom, poljedelstvom ter ribištvom. Božava je mesto miru, kristalnega morja, lepih zalivov obkroženih z borovimi gozdovi.

Brbinj

Brbinj je naselje, ki leži ob istoimenskem zalivu na severozahodni strani otoka, 12 km južno  od naselja Božave. Kraj je obkrožen z borovim gozdom in oljkami. V samem zalivu sta še dva manjša zalivčka. Severni je imenovan Lučina in južni je Bok. Ob zalivčku Lučina, pred katerim leži otoček Utra, se razprostirajo hiše naselja. Zaliv Lučina je zaščiten pred vsemi vetrovi, zunanji del zaliva pa je izpostavljen burji. V zaliv, ki ima manjši, 25 m dolg pomol, kjer pristajajo trajekti iz Zadra, lahko vplujejo in se sidrajo manjše jahte. Globina morja v zalivu je do 5 m.

Naselje je bilo poseljeno že v prazgodovini. Nad naseljem stoji kamnita ilirska gomila. Sam Brbinj pa se v starih listinah prvič omenja konec 12. stoletja.

Dragove

Dragove ležijo na griču, na severovzhodni strani otoka. Naselje se iz griča spušča proti obali v zalivu Luka. Božava je oddaljena okoli 4 km. Pred obalo naselja v zalivu Bukašin, kjer so plodna polja, ležijo otočki: Tatišnjak, Veli in Mali Planatak, v zalivu Luka pa otoček Magarčić.

Dragove so bile poseljene že v antiki, kar dokazujejo rimske najdbe pri griču Dumbovice. Naselje pa se v starih listinah prvič omenja v 14. stoletju.

Dugi otok. Foto: HTZ in Boris Kaćar.
Dugi otok.
Foto: HTZ in Boris Kaćar.

Luka

Luka leži v središčnem delu Dugega otoka, v dnu istoimenskega zaliva, pod vznožjem najvišjega vrha Dugega otoka, pod Velo Stražo. Najbližje naselje je jugovzhodno ležeči Žman, ki je oddaljen 4 km. V bližini naselja so tri podzemne jame z dvoranami, najlepša med njimi je »Kozja peć«. Najpomembnejša gospodarska dejavnost je turizem.

Na koncu zaliva stoji pristan s pomolom, kjer lahko pristajajo manjša plovila. Globina morja ob pomolu je do 3 metre. Zaliv je dobro zavarovan pred vsemi vetrovi, razen pred severozahodnikom, ki lahko povzroči valove. Naselje je prvič omenjeno leta 1365.

Sali

Naselje Sali je iz gospodarskega vidika pomembno zaradi ribiškega pristanišča in je pomembna turistična destinacija otoka. Tu je potapljaška baza, kjer tudi polnijo potapljaške jeklenke. V kraju obratuje Tovarna ribjih konzerv. Prebivalci pa se ukvarjajo še s poljedelstvom, predvsem s pridelavo oljk. Naselje je dobilo ime po solinah, ki so bile zgrajene v plitvem zalivu. Prvotno je bilo naselje zgrajeno odmaknjeno od morja, sedaj pa leži ob obali.

Savar

Savar leži v osrednjem delu otoka, na manjši okoli 60 m visoki vzpetini nad robom doline, nekoliko odmaknjen od obale nad zalivom Dražica. Kraj se prvič omenja v 13. stoletju.

Kraj je poznan po podzemni jami Strašna peć.

Savar je znan tudi po pridobivanju kamenja. Iz kamenja pridobljenega v tamkajšnjem kamnolomu je zgrajeno mnogo zgradb po svetu, med drugimi tudi palača Združenih narodov v New Yorku.

Veli Rar. Foto HTZ in Ivan Čorić.
Veli Rat.
Foto HTZ in Ivan Čorić.

Soline

Soline so manjše naselje na Dugem otoku in se v starih listinah prvič omenja v 12. stol. Soline ležijo ob velikem globokem zalivu Solinšćica na severozahodnem delu otoka, na prostoru na katerem so bile nekoč soline, po katerih je kraj tudi dobil ime. Naselje je s cesto povezano z ostalimi kraji na otoku. Najbližji kraji so Božava, Verunić in Veli Rat. Okoli 1 km južno od naselja je najlepša „divja“ plaža Sakarun.

Veli Rat

Veli Rat leži na severozahodnem delu Dugega otoka na koncu zaliva Čuna. Obala je porasla z borovci. Ob naselju je lepa peščena plaža z novo marino, ki stoji pri vhodu v zaliv. Jugovzhodno od naselja je zaliv Sakarun. Severozahodno od naselja pa stoji eden večjih in lepših svetilnikov je bil postavljen leta 1849. Svetilnik Veli Rat je z višino 42 metrov najvišji na vzhodni obali Jadrana. Nazivni domet svetilnika je 22 milj. Svetilnik ponuja dva apartmaja, v katerem turisti lahko preživijo dopust.

Zaliv Čuna je popolnoma zaprt zaliv z vhodom širokim 30 in globokim 2,5 metra. Ves zaliv je namenjen sidranju, mogoče pa se je privezati tudi na boje. Globina morja v zalivu je do 3,5 metra. Dno je blatno, ki dobro drži sidro.

Glavni gospodarski dejavnosti sta turizem in ribolov. V naselju se nahaja ogromno restavracij s svežo morsko hrano in domačimi dobrotami. Veli Rat je bil naseljen že v rimskem obdobju. Današnje naselje pa se v starih zapiskih prvič omenja leta 1327.

Pozdrav Soncu – Pozdrav Suncu – Greeting to the Sun

Pred vami je mogoče najlepša fotogalerija, ki smo jo do sedaj objavili na www.pag.si. Tudi vi uživajte ob prekrasnih fotografijah ene izmed najbolj znanih hrvaških turističnih atrakcij, inštalaciji Pozdrav Soncu.

Sploh poznate zadarski Pozdrav soncu, ki se nahaja tik ob t.i. Morskih orglah? Obe sta zares zelo zanimivi umetniško-tehnično-turistični znamenitosti, ki se nahajata na glavni rivi (obali) obmorskega, severnodalmatinskega mesta Zadar.

Inštalacija Pozdrav Soncu je sestavljena iz 300 večslojnih steklenih plošč, postavljenih v isti ravni kot kamniti tlakovci obale v obliki kroga s premerom 22 metrov. Pozdrav Soncu, kot model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, je povezan z Morskimi orglami, katerih zvok se prenese v igro svetlobe, ki na zadrski obali nastopi po sončnem zahodu. Pozdrav Soncu je prav tako narejen po projektu odličnega zadrskega arhitekta Nikole Bašića, ki je bil za ta večplastna dosežka mednarodno nagrajen. V kromiran okvir, ki obkroža plošče s fotonapetostnimi moduli, so izpisana imena domačih svetnikov. Poleg je zapisan odklon sonca severno ali južno od ekvatorja, višina sonca in trajanje sončne svetlobe ter tako  instalacija postane neke vrste koledar.

Ob tem dodajmo še kakšno video povezavo, da si boste lahko lažje predstavljali kako delujeta ti dve čudoviti hrvaški turistični znamenitosti, ki sta zagotovo vredni obiska: Sea Organ and Greeting to the Sun in Zadar, Croatia ali pa tole: Zadar. Sound and light.

Morske orgle (Morske orgulje) v Zadru, fotogalerija

O morskih orglah smo na www.pag.si že pisali, ko smo opisali mesto Zadar, naslov prispevka je Zadar, kralj severne Dalmacije.

Tukaj bomo, vendarle bo poudarek na fotografijah (hvala, Turistična skupnost Hrvaške!), dodali le nekaj stavkov iz slovenske wikipedije: “Morske orgle so arhitekturni objekt in hkrati eksperimentalno glasbilo, ki se nahaja na zahodnem delu zadarskega polotoka na Hrvaškem. Zasnovane so kot skupina cevi, ki je speljana pod velikimi marmornimi stopnicami, morski valovi pa ustvarjajo zračni tlak, ki v ceveh proizvaja naključne, vendar dokaj harmonično urejene tone. Morske orgle je zasnoval arhitekt Nikola Bašić kot del projekta restavracije stare mestne obale (riva), javnosti pa so bile predstavljene 15. aprila 2005.”

Ob tem dodajmo še kakšno video povezavo, da si boste lahko lažje predstavljali kako deluje ta čudovita turistična znamenitost, ki je zagotovo vredna obiska: Sea Organ and Greeting to the Sun in Zadar, Croatia ali pa tole: Zadar. Sound and light.

Biograd na moru poleti ne spi

Si predstavljate svoj oddih tako, da poležavate na plaži, ki ga obdaja naravna senca borovega gozdička, vmes najdete čas, da raziščete skrite kotičke severne Dalmacije in se udeležite kakšne športne aktivnosti, zvečer pa razvajate svoje brbončice z okusno, pristno lokalno hrano in ob tem uživate ter se zazibate ob ritmu melodije dalmatinskih klap? Biograd na moru je mesto, kjer vam nudi vse to in še več.

mini-htz-biograd

Biograd na moru je obalno mesto v Pašmanskem zalivu in se nahaja med Zadrom in Šibenikom. Zgrajen je delno na polotoku in delno na celini v katero se na severu zajeda zaliv Bošana, na jugu pa zaliv Soline.

Foto: HTZ in Denis Peroš
Foto: HTZ in Denis Peroš

Iz Biograda na moru, ki ima nekaj čez 5.000 prebivalcev, se razteza čudovit pogled na kanal Pašman in na okoliške otoke, ki varujejo mesto pred močnimi vetrovi, ki plešejo in se vrtinčijo tudi nekaj kilometrov stran od Velebita. Pred mestom ležita dva manjša otočka Planac in Sv. Katarina, za njima leži otok Pašman, do katerega je možno priti s trajektom (Tkon). Nekaj kilometrov višje, v smeri proti Zadru, ležita ob obali dva manjša turistična kraja, s prečudovitimi plažami, Sv. Filip in Jakov ter Turanj. Mesteci sta povezani z okrog 4 kilometrov dolgo sprehajalno potjo tik ob morju.

Foto: HTZ in Ivo Pervan
Foto: HTZ in Ivo Pervan

Zaradi svoje bližine Zadru, Šibeniku, parku narave Vransko Jezero, nacionalnemu parku Kornati in odlične povezave z avtocesto Zagreb – Split, Biograd na morju je eno izmed pomembnejših turističnih središč srednje Dalmacije.

Biograd na moru je znan po aktivnem turizmu. Izbirate lahko med uživanje v senci na plaži, pestrim nočnim življenjem in veliki ponudbi športnih aktivnostih.

Center mesta obdajajo pristanišča in dolge sprehajalne poti ob morju. V zalivu Soline je velika peščena plaža, ki jo obdaja mogočen borov gozd. Zaradi sence, ki jo nudi gozd je plaža zelo priljubljena tudi družinam z malimi otroki. Izbirate lahko tudi med naslednjimi plažami, ki so v sredini sezone zelo obiskane: Dražica, Bošana, Kumenat in Slanica. Lahko pa se odpravite na izlet in priplujete na Galešnjak. To je Otok ljubezni (The Island of Love). Ime je dobilo po svoji obliki srca. Je idealen kraj za romantike, radovedneže in vse tiste, ki radi odkrivate nove kotičke v Dalmaciji.

Na svoj račun pridete tudi tisti, ki si želite svoje počitnice preživeti športno aktivno. Lahko izbirate med številnimi teniškimi igrišči, jezdenju konjev, kolesarjenju in mnogimi drugimi športnimi aktivnosti.

Foto: HTZ in Boris Kragić
Foto: HTZ in Boris Kragić

Za otvoritev turistične sezone vsako leto priredijo »gurmansko mizo«, t.i. Biogradski stol (The Gastro Table). Na 1.200 m dolgi mizi ponudijo brezplačno hrano. Zvečer ima mesto še poseben čar, ko oživijo stare dalmatinske konobe (gostilne), kjer lahko dobite izvrstno morsko hrano. V mestu in ob morju se nahaja veliko lokalov za ležerno pitje kave ali srkanje hladne pijače. Ko pade noč, promenada ob obali zaživi.

Človek težko ostane ravnodušen ob vsej ponudbi domačih dobrot, sladoledov, spominkov,… Vrstijo se številni manjši in večji koncerti. V poletni sezone priredijo ogromno dogodkov. Najbolj znani so Moto Party, Biograjske letne igre, Biograjska noč in Festival klap. Če ste začutili utrip mesta v tem opisu, potem je to za vas pravi kraj za oddih, sprostitev, zabavo in šport.

Foto: HTZ in Aleksandar Gospić
Foto: HTZ in Aleksandar Gospić

Čeprav je pozimi bolj mirno, se v mestu vrstijo številni dogodki. Eden bolj znanih je navtični dogodek Biograd Boat Show.

Staro mestno jedro Biograda na moru je zelo slikovito. Polno je starih kamnitih zgradb in raznovrstnih trgovinic. Ob morju je veliko vil iz rimskega obdobja, ki dajejo mestu poseben čar.

Na manjšem gričku se dviga veličastna kamnita cerkev svetega Stošije, ki je obdana s palmami. Mesto ima dve mali cerkvici, Sv. Rok in Sv. Ante.

Foto: HTZ in Boris Kragić
Foto: HTZ in Boris Kragić

Mesto v času zime in pred poletjem miruje, sredi poletne sezone pa zaživi. Letno zabeležijo več kot milijon nočitev. Glede izbire nastanitve je veliko. Nastanitev lahko najdete v številnih hotelih, apartmajih in avtokampih.

In še nekaj za vse ljubitelje zgodovine. Mesto je bilo prvič omenjeno v sredini 10. stoletja. V srednjem veku se je mesto imenovalo Alba Civitas. Mesto naj bi nastalo na ruševinah antičnega mesteca Blandone. V 11. stoletju je bila ustanovljena škofija, zgrajena sta bila moški in ženski benediktinski samostan ter cerkev Sv. Ivana. Leta 1125 je bilo mesto porušeno do temeljev. Na začetku 13. stoletja so v Zadar vdrli križarji in prebivalci Zadra so se zatekli v Biograd na moru. Poimenovali so ga Stari Zadar (Zara Vecchia ). Mesto je bilo porušeno tudi sredi 17. stoletja. Od začetka 15. stoletja in vse do konca 18. stoletja je mesto spadalo pod oblastjo Benetk.

Foto: HTZ, Mario Romulić in Dražen Stojčić
Foto: HTZ, Mario Romulić in Dražen Stojčić

Zadar, kralj severne Dalmacije

Cerkev svetega Donata. Rimski forum. Kalelarga. Zlato in srebro mesta Zadra. Maraschino. Morske orgle. Pozdrav Soncu. Krešimir Ćosič (in »njegova« športna dvorana). To je mesto Zadar.

zadar ladjaV uvodu, so napisane stvari, ki dajo mestu Zadru pečat, največjo prepoznatljivost. Tako kot izjava slavnega ameriškega režiserja Alfreda Hitchcocka, ki je maja 1964 iz terase sobe 204 hotela Zagreb, v katerem je takrat prebival, dejal: V Zadru lahko vidimo najlepše zahajanje Sonca. To je v tem prekrasnem dalmatinskem mestu lepše kot tisto v Key Westu na Floridu, kjer ljudje od vznemirjenosti ploskajo, ko gledajo, kako se Sonce potaplja v morje.

Res je tako. Zadar ima zares fantastično lepe sončne zahode. Zato sploh ne preseneča dejstvo, da večerno slovo Sonca od dneva na obeh najnovejših turističnih znamenitostih, milozvočnih morskih orglah in bližnji svetlobni inštalaciji Pozdravu sonca, poleti pozdravljajo številne trume turistov. Turisti se v turistični sezoni zares množično zgrinjajo v Zadar, zvečer ga napolnijo tako zelo, da se zdi, da Zadar poleti vsak dan doživlja ognjemetno Novo leto.

Cerkev svetega DonataNekaj čez 75 tisoč domačinov ima stalno prebivališče v tem prečudovitem severnodalmatinskem mestu in njegovi okolici. Zadar se razteza na 194 kvadratnih kilometrih površine (zaledje na kopnem sega v prostrano rodovitno ravnino Ravni Kotari, ki je mestu omogočilo prostorsko širitev), je pa Zadar tudi upravno središče severne Dalmacije.

Zadar (»center mesta«) leži na manjšem polotoku ob stari magistralni cesti Reka – Split in je tudi pomembno tranzitno pristanišče. Zadar je pomembno pristanišče za številne ladijske linije, ki plujejo iz stare luke Jazine, ter za trajektne linije, ki plujejo iz nove luke Gaženica. Linije povezujejo otoke in kraje v zadarskem arhipelagu (Rava, Iž, Ugljan, Pašman, Dugi otok, Rivanj, Sestrunj, Molat, Ist, Premuda, Zverinac).

Sedaj je ob Zadru speljana tudi avtocesta, ki povezuje Dalmacijo s severno Hrvaško in glavnim mestom Zagrebom na čelu. Sam gorski masiv Velebit mesto Zadar ostro loči od gorate planote Like in kontinentalnega dela Hrvaške. Dostop do mesta so olajšali z avtocesto A1 oziroma s cestnim tunelom Sveti Rok (dolžina je 5.679 m), ki je pravi gradbeni podvig in je speljan pod mogočnim Velebitom. Z gradnjo so pričeli že leta 1993, a je zaradi vojne za nekaj let zastala. Zahodno cev avtocestnega tunela so tako odprli komaj leta 2003, vzhodno pa šele leta 2009. Seveda pa je avtocesta dala nov zagon celotnemu dalmatinskemu turizmu.

Zadar, turistiOd leta 1966 je Zadar povezan tudi z železno cesto, železnico. 10 kilometrov od Zadra, v Zemuniku, pa je tudi mednarodno letališče, ki daje dodaten zagon turizmu oziroma celotnemu gospodarstvu.

Naštejmo in na kratko opišimo največje znamenitosti Zadra, ki je bil razglašen za evropsko destinacijo leta 2016. V hrvaščini so to bere takole: »„Zadar je sjajan grad, obilježen prošlošću i okrenut budućnosti. Drugačiji je, neusporediv, meke i nježne atmosfere. Zadar je miran i siguran grad. U njemu ćete otkriti veličanstvene tragove rimskog vremena, ali i odlične trgovine i restorane po pristupačnim cijenama. U Zadru ćete uživati u sjajnoj hrani, lijepim šetnjama obalom dok slušate jedinstvene zvukove morskih orgulja,“  navode na portalu European Best Destinations.

Cerkev svetega Donata.
Med najbolj znane zgodovinske znamenitosti v Zadru zagotovo sodi monumentalna cerkev sv. Donata, ki je tudi pravi simbol mesta, zgrajena pa je bila na ostankih rimskega foruma. Zgrajena je v tradicionalnem rano bizantinskem arhitekturnem stilu v ranem srednjem veku oz. najverjetneje v pričetku 9. stoletja. Cerkev je krožne oblike in se ni ohranila v obliki kakršni je bila zgrajena. Manjka ji južni prizidek, zato se s te strani vidi le središčno krožno jedro. Danes je njen prostor zaradi izredne akustike mesto za številne glasbene prireditve, med katerimi so najbolj znani tradicionalni Glasbeni večeri v sv. Donatu, začeli so se že leta 1960.

Rimski forum in cerkev sv. Donata
Rimski forum in cerkev sv. Donata

Ostale bolj znane cerkve so še: cerkev sv. Marije, cerkev sv. Kerševana, cerkev in frančiškanski samostan svetega Frančiška ter katedrala svetega Stošije (zvonik katedrale kraljuje nad Zadrom, zelo radi ga obiskujejo turisti, saj z višino štiriinpetdesetih metrov ponuja čudovit razgled po Zadru in njegovi okolici). Lahko bi rekli, da je v Zadru nasploh precej cerkva, bazilik in samostanov, njihova arhitektura pa navduši vsakega obiskovalca.

Stalno zbirko cerkvene umetnosti Zlato in srebro Zadra najdemo v sklopu cerkve sv. Marije oz. njenega samostana, ki so jo postavili leta 1972 in je ena od najvrednejših umetniško-zgodovinskih zbirk v naši sosednji državi.

levNadvse zanimivi so tudi sami zadarski trgi, med katerimi je zagotovo eden najlepših Narodni trg s cerkvijo sv. Lovra iz enajstega stoletja. Gre za izjemen trg, kjer je zbirališče mnogih kulturnikov, trg pa obdaja zgradba ˝Mestne straža˝ iz druge polovice 16. stoletja z zvonikom in uro iz 18. stoletja, t.i. ˝Mestna loža« je iz 13. stoletja, na severu pa se trg zaključuje z mestno hišo iz leta 1934. Tudi turisti bomo na tem trgu uživali saj nam lokalna turistična skupnost večkrat postreže s kakšnimi čudovitimi kulturnimi ali turističnimi dogodki.

Kalelarga
Kalelarga

Rimski forum. Rimski forum se nahaja ob »vznožju« že omenjene cerkve svetega Donata.  Forum sega v 1. st. pr. n. št. Prva naselja na območju Zadra so nastala že pred 3.000 leti, Iadera (antični naziv Zadra) pa se omenja že pred 2.500 leti. Če poenostavimo in zelo skrajšamo (ker za tekst o bogati zadarski zgodovini tukaj preprosto nimamo »dovolj prostora«), zlahka ugotovimo, da ima Zadar čudovito preteklost, zgodovino »kot se šika«.

Kalelarga. Kalelarga je glavna ulica Zadra. V neposrednem prevodu pomeni »široka ulica«. Za domačine pa je Kalelarga prava srčna žila. Po njih se bo vsak pravi domačin v svojem življenju sprehodil »vsaj milijonkrat«. Kalelarga se razteza v smeri vzhod – zahod.  V drugi svetovni vojni so bile uničene skoraj vse stavbe v tej najbolj znani zadrski ulici, obnovljena je bila v modernističnem slogu. Čez poletje Kalelargo zasedejo turisti s sladoledom in nasmehom na ustnicah.

Morske orgle
Morske orgle

Morske orgle. Ali po hrvaško »morske orgulje«. Leta 2004 jih je zasnoval arhitekt Nikola Bašić, gradili pa so jih naslednje leto. Morske orgle so v bistvu posebno oblikovana obala z nekaj vrstami širokih betonskih stopnic, ki se raztezajo 70 metrov v dolžino. V tem betonskem umetniškem skladišču se skriva 35 cevi, na katerih se nahajajo piščali, ki igrajo 7 akordov in 5 tonov (v glasbeni matrici dalmatinskih zborov, klap). Morske orgle v Zadru so v bistvu edinstveni arhitekturni dosežek, zanimiva in izvirna mešanica arhitekture in glasbe, ki so postale moderna ikona mesta. Za razliko od običajnih orgel, gnanih z mehom ali z zračnimi tlačilkami, zvok teh orgel nastaja pod vplivom energije morja oz. valov ter plimovanja. V času turistične sezone bo na orglah gneča. Velika gneča. Ljudje bodo tam, poslušali, se čudili in smejali. Ker so jim morske orgle tako zelo »kul«.

Pozdrav soncu
Pozdrav soncu

Inštalacija Pozdrav soncu.
Cenjeni možje Zadra, ki so odgovorni za razvoj mesta, se niso zadovoljili samo s čudovitimi Morskimi orglami in so nam postregli še z eno turistično znamenitostjo. Tik ob Morske orgle so na »rivo« postavili še svetlobno inštalacijo z imenom Pozdrav soncu. Pozdrav soncu se nahaja na Istrski obali, na povsem najzahodnejši točki zadrskega polotoka, čisto zraven Morskih orglah. Ta svetlobna inštalacija se popolnoma dopolnjuje z čudovitim sončnim zahodom (Sonce pada v morje onstran Zadrskega kanala). Umetniška inštalacija Pozdrav soncu, po kateri se radi s fotoaparati in kamerami valjajo turisti iz vsega sveta, je narejena iz tristo večslojnih steklenih plošč postavljenih v isti ravnimi s kamnitim tlakom obale v obliki kroga premera 22 metrov. Razsvetljava  živih barv v različni ritmiki ustvari svetlobno igro v ritmu valov. Tudi Pozdrav soncu je (enako kakor Morske orgle) zasnoval arhitekt Nikola Bašić, turisti pa lahko to turistično atrakcijo občudujemo vse od leta 2008.

Za konec …  V bližini Zadra se nahaja 24 večjih in 300 manjših otokov in otočkov. Ne prav daleč od Zadra lahko občudujemo naslednje naravne in turistične top lokacije: Telašćica, Velebit, Vransko jezero, Paklenica, Plitvice, Kornati, Krka, Velebit … Če se ob teh naravnih danostih spomnimo še na odlično lokalno hrano in pijačo, prijaznost domačinov, vse športne ali kulturno-zabavne dogodke, ki nam jih pridni turistični delavci organizirajo, da je naš dopust še lepši … potem lahko rečem le, da je Zadar  zagotovo eden izmed vrhov hrvaške (in tudi evropske) turistične ponudbe.

 

Vir, majhen otok – krasne plaže

Presenečeni boste, koliko zanimivega je na dobrih 22 km2, kolikor meri otok Vir.  Je eden od 300 otokov in otočkov Zadarskega arhipelaga. Kljub temu, da je relativno majhen, pa je med 1.186 otoki  in čermi na Hrvaškem vseeno kar dvajseti po velikosti in osmi med Zadarsko otoško skupino.

Skoraj 300 sončnih dni in 2.450 ur sijanja sonca letno je tisto, kar nas na Vir pritegne tudi izven glavne sezone. V poletnih mesecih je povprečno le 5-6 dni deževnih, v glavni sezoni pa še pol manj.

jadranje.htz
Foto: HTZ (Hrvaška turistična skupnost)

Otok Vir, po italijansko Puntadura, vas bo očaral, pa najsi ga obiščete sami, v paru, z otroki ali s prijatelji. Vse vam bo ugajalo: sonce, toplo morje, jadranje, privlačne plaže, lepa pokrajina, živahni lokali in morska hrana – sveža, da bolj ne more biti. In prav zato, ter obenem prijetne atmosfere majhnega mediteranskega mesta, je priljubljenost Vira v zadnjih par letih astronomsko poskočila. Samo lani, v 2015, so imeli 1 milijon turističnih nočitev.

Otok Vir je večinoma kamnit, razen manjšega dela na severovzhodu, kjer se plaža blago spušča proti morju in je pokrita s finim peskom. Podnebje je mediteransko s toplimi in suhimi poletji ter blagimi in relativno deževnimi zimami, zaradi česar je tu bujno mediteransko rastje: dišeč lovor, mogočni borovci, razcveteli oleandri, vitke ciprese, nežen tamaris in omamno dišeča kadulja, rožmarin in sivka. Morje je poleti zelo toplo in prijetno za kopanje. Otok Vir je večinoma poraščen z oljkami in smokvami, ki prehajajo v gost borov gozd, zato boste zagotovo uživali tudi v sprehodih po naravi.

Od otoka Paga na severovzhodu ga loči 0,7 navtične milje širok kanal Nove Povljane.  S celino je od leta 1976 povezan z atraktivnim mostom, ki je zgrajen na enajstih stebrih nad tri metre globokim in tristo metrov širokim prelivom Privlački gaz. Tako otok pravzaprav ni več otok, ampak del celine ter ponuja vse prednosti tako otoka kot kopnega. Plitvino so v času Avstro-Ogrske poglobili, da so omogočili plovbo manjšim ladjam.

Otok je dolg 10 in širok do 4 km ter spada v severni del srednjega dalmatinskega otočja. Njegova obala je dolga skoraj 32 km, ki pa večinoma ni razčlenjena, še najbolj na severnem delu otoka, predvsem zaradi sestave tal in delovanja morja. Zaradi primernih globin v Virskem morju ob Viru vodijo važne pomorske poti proti Rijeki, Italiji, Zadru in jugu Hrvaške. Zato so na zahodnem delu otoka zgradili svetilnik, kjer romantiki najraje uživajo v sončnem zahodu.

Vir obkrožajo otoki Pag, Maun, Planika, Olib, Ist, Molat, Sestrunj, Rivanj in Ugljan.

Otok Vir je od Zadra oddaljen 26 km, po morski poti pa 15 navtičnih milj. Najlažja pot na Vir je iz Maribora ali Ljubljane (3,5h – 4h) po avtocesti proti Zadru, izvoz Nin – Privlaka.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Vetrovi na Viru so njegova največja klimatska značilnost.

Pozimi pihata severnika: burja in tramontana. Jeseni in pozimi sta pogosta tudi jugo in levanat. Spomladi zapiha zahodnik: maestral, ki je tudi glavni in osvežujoči veter, ki blaži poletne temperature in ustvarja odlične pogoje za jadranje in surfanje. Bližina severnega in južnega morja otoka omogočata kopanja tudi pri poletnih vetrovih: ko piha jugo, na severnih in ko piha burja, na južnih plažah.

Majhen otok – krasne plaže.

Najlepša plaža je v zalivu Duboka draga, na SZ delu otoka. Neokrnjena narava in kristalno čisto morje v kombinaciji z nepozabnimi rdečimi stenami vas bodo osupnile.

Zelo priljubljene so tudi plaže Miljkovica in Donja Prezida. V zalivu Sapavac, blizu trdnjave Kaštelina, se v spokoju borovega gozda nahaja plaža, bogata s peloidnim blatom, ki ima zdravilne učinke pri revmatične bolezni, zato to plažo priporočamo tudi starejšim.

Takoj poleg otoka Vira se nahaja zanimiv otoček Školjič, ki je bil nekoč v času oseke s posebno potjo spojen z Virom in bil njegov sestavni del. Prekrit je z dišečimi borovci, krasi pa ga dolga peščena plaža, zaradi katere je še toliko bolj privlačen.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Turistična ponudba Vira je sestavljena izključno iz privatnih apartmajev in sob ter apartmajskih hiš, ki imajo pogosto lastne priveze za čolne in manjše ladjice. Hotelov na otoku ni, zato je doživetje otoka toliko privlačnejše in pristnejše.

Restavracije in bari s senčnimi terasami, znamenite konobe, disco-klubi, domača folklora ter različne zanimive stojnice, ambulanta, lekarna, pošta, turistična agencija, menjalnice, najemi čolnov, skuterjev, bogata zelena tržnica in ribarnica, predstavljajo kvalitetno in privlačno turistično ponudbo otoka.

Različni izdelki iz blaga, školjk in sivke, ki jih med poletno sezono prodajajo po stojnicah, so pomemben vir zaslužka za domačine. Dalmatinska kuhinja ima, kakor vse druge, svoje posebnosti. Dominirajo seveda morski sadeži, ki se pripravljajo na mnogo načinov. Na voljo so številne pojedine iz rib in školjk, običajno pripravljene na žaru in postrežene s česnom, limono, blitvo in krompirjem.

Vredno je poskusiti dalmatinsko specialiteto škampe v buzari (počasi kuhani škampi v paradižnikovi omaki z dodatkom čebule in zelenjave) ali pa na zraku posušen dalmatinski prekajeni pršut s paškim sirom. Mesne jedi na otoku Vir se pripravljajo nekoliko drugače, kot v notranjosti Hrvaške, zaradi specifičnosti podnebja in bogastva dodanih domačih začimb.

Kamnita severozahodna obala otoka se ponaša z bogato morsko floro in fauno, zato je to izredno priljubljeno potapljaško področje za ljubitelje morskih globin.

Številni zalivi in zalivčki s pristanišči ter sidrišči omogočajo navtikom varen pristan in postanek na njihovi poti med verigo 300 otokov, med katerimi je tudi narodni park Kornati.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Raj za kolesarje in pohodnike.

Vir nima razvejane cestne mreže. Izleti z avtomobili niso najbolj primerni, kajti na otoku ni dosti asfaltnih cest in bi se lahko vozili le po grbinastih poteh. Vseeno pa si kar nekaj zanimivih razglednih točk na otoku lahko ogledate tudi z avtomobilom, kar bo všeč tudi bolj lenobnim.

Na splošno je za pohodnike in kolesarje na otoku dobro poskrbljeno. V turističnem centru v mestu Vir vam bodo prijazno svetovali glede raznih pohodniških in kolesarskih poti in razgledniške točke, ki so prepredene po vsem otoku in ponujajo slikovite poglede na otok in morje ter okoliške otoke. Ob lepem vremenu lahko iz najbolj priljubljene razgledne točke na hribu Sv. Juraj (Bandira 112 m) pogled sega na celoten gorski venec Velebit, na jugu pa vse do Zadra in dlje.

Otok Vir je idealno mesto za različne izlete oziroma kolesarske ture. Na otoku najdemo številne majhne, predvsem skalnate zalive, primerne za kopanje.  Skratka, po stranpoteh otoka Vira boste zagotovo uživali in to le nekaj minut od turističnega vrveža.

Odlično izhodišče za izlete.

Otok Vir predstavlja zaradi svoje odlične povezanosti s kopnim odlično izhodišče za izlete. V sami bližini (12 km) se nahaja kraljevsko mesto Nin z najmanjšo katedralo na svetu. Najbližje večje mesto je Zadar (26 km) z antičnimi ostanki rimskega Foruma, pa modernimi morskimi orglami in Pozdravom soncu. Blizu je otok Pag (po cesti je do mesta Pag 70 km). Malo dalje vas pričakujejo narodni parki in naravni parki, ki so obkrožili otok Vir: Telašćica, Kornati, Paklenica (72 km), Krka in Plitvička jezera (175 km). Do Dubrovnika je že malo dlje, 394 km.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Otok Vir ima samo tri večja naselja.

Vsa so ob morju, okoli njih pa se nizajo številni zalivi in plaže.

Vseh prebivalcev je na otoku okrog 1.600. Center otoka je v istoimenskem mestu Vir, ki leži ob zalivu Šapavac. Tu je že dokaj hrupno vzdušje, v pristanišču pa še posebej.

Naselje Ložice na severovzhodni obali se je razvilo v pravi turistični kraj. Ob Rastavcu najdemo lepe zalive, primerne za kopanje, kot npr. Duboka Draga, ki ga obdajajo rdeče peščene skale.

Dosti bolj romantično je mestece Torovi, ki leži poleg Vira. Stare kamnite hiše, vinogradi, vrtovi ter kamnite obrambne stene nam še vedno lahko pričarajo vtis o nekdanjem življenju na otoku. S hriba vodi lepa pot do morja, ob dobrih vremenskih razmerah lahko vidimo vse do sosednih otokov Ugljan, Rivani, Molat in Ist.

 Kraški otok.

Otok Vir je tipičen primer kraškega otoka, kjer je zaradi sekanja gozdov, ki so ga nekoč popolnoma preraščali ter požiganjem zaradi živinoreje in poljedelstva (predvsem v 20. st.), nastala erozija tal, s tem pa še potenciranje klimatskih vplivov. Ti so posebej izraziti zaradi severnih vetrov – burje in tramontane, ki na tla nanašata veliko solne meglice. Gozdni pokrov sestavljajo predvsem mediteranski hrast in borovci, pa tudi gaber ter praprot in grmovnice kot so robidnice.

Na Viru so še vedno zelo pogoste mediteranske kulture, med katerimi sta najpogostejši vinska trta in fige, v zadnjih letih pa se zapuščene površine zasajajo z oljkami, za katere so nekoč domnevali, da zaradi burje in slanega pršca ne bodo uspevale. Zaradi raznolikosti tal in rastlinskega pokrova ter vode je otok ugoden za življenje in pogosto vas lahko na sprehodu po stranpoteh zmotijo divji zajci, jerebice, fazani ter poljske miši. Ob obali je precej galebov.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

 Malo zgodovine.

Na prvi pogled neprijazen otok je bil naseljen že v prazgodovinskem času, kakor nam dokazujejo ostanki ilirskih zgradb in grobov. Najstarejši hrvaški spomeniki kulture so ostanki gradinskih naselij na hribu Sv. Juraj (Bandira 112m) in Gradina na severnem delu otoka ter razvaline 700 let stare kapelice sv. Jurij.  V zgodovinskih dokumentih se Vir prvič omenja leta 1069 v v darilni listini enega izmed hrvaških kraljev, znanem pod nazivom Mare nostrum Dalmatikum. Otok Vir se tu omenja z imenom Ueru oz. Veru, kar je staro mediteranskega izvora in je pomenilo pašnik.

Tudi v naselju Vir so odkrili ostanke temeljev predromanske cerkvice sv. Nikole, na pokopališču pa stoji romanska cerkvica sv. Ivana iz 12. – 13. stol. Nekaj časa je bil pod oblastjo madžarsko-hrvaških vladarjev, nato pa do prehoda Nina pod zaščito Benetk. S prihodom Turkov leta 1500 na področju Nina nastane poseben mejni pas Beneške republike, ki je trajal skoraj 200 let.

Leta 1502 se v Benetkah celo razpravlja ali bi porušeni Nin obnavljali ali bi zgradili utrdbo na Viru. Verjetno so se takrat odločili za gradnjo nove utrdbe na Viru, njeni ostanki pa so delno ohranjeni še danes na obali, nedaleč stran od pokopališča in dveh stolpov iz 13. in 14. stoletja.  Beneška utrdba  iz 17. stol., ki jo prebivalci Vira imenujejo Kaštelina, je služila obrambi pred Turki in Uskoki, vojnim posadkam beneške uprave in kot zaklonišče maloštevilnemu prebivalstvu Vira in ninskega okraja v slučaju napada ter za zaščito pred gusarji.

Kaštelina, foto: HTZ, Sergio Gobbo
Kaštelina, foto: HTZ, Sergio Gobbo

V 17. stoletju se močno razvije živinoreja, pri tem pa se zaradi pašnikov krčijo in požigajo večji predeli gozda. Prebivalci manjših zaselkov se zaradi vedno večje potrebe po pašnikih selijo v večje vasice. Augusta Obradović leta 1908 otok proda tlačanom oz. otočanom. Ti leta 1912 poglobijo ˝Privlački gaz˝ in ogradijo pašnike, tako da otok pridobi značilno podobo, ki je vidna še danes. Močno se razvije tudi poljedelstvo, predvsem pridelovanje ječmena, riža, ovsa, koruze in pšenice ter vinogradništvo. Razvito je ovčarstvo, prebivalci pa na otoku pridobivajo tudi pesek. Med obema vojnama se Virani začnejo ukvarjati še s pomorstvom in mnogi se kot pomorščaki vkrcajo na prekooceanske ladje.

Po II. svetovni vojni Vir doživlja ekspanzijo prebivalstva, veliko jih kasneje emigrira v inozemstvo. Mladi odhajajo na izobraževanje v druga mesta, mlade družine pa se izseljujejo v glavnem v Rijeko in Zadar. Veliko število pomorščakov ostane v Ameriki, na otoku pa ostanejo v glavnem žene pomorščakov z otroki in starejši. Obdelovalna zemlja in živinoreja se zapuščata, obdelujejo se le vinogradi in vrtovi.

˝V zadnjem trenutku” pride do izgradnje mostu, ki otok Vir prek ˝Privlačkog gaza˝poveže s kopnim. Most je takrat upravičeno, dobil ime “Most življenja”. Od njegove otvoritve leta 1976 se pričenja novo obdobje otoka. Razvijati se je pričela turistična infrastruktura, ki iz leta v leto privablja vedno več turistov. In ti na otoku Viru uživajo življenje »na polno«.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Otok Pašman je otok s srcem

Otok Pašman je zelo lep otok. Očarala vas bo neokrnjena narava, prijazni domačini, odlična hrana. Predvsem tisti, ki se radi naokoli podite s kolesi, boste neizmerno uživali.

Iščete apartma na otoku Pašmanu? Priporočamo: Vila Kruna

Če »prelistamo« internet, kaj hitro opazimo, da turisti otok Pašman zelo hvalijo. Na enem izmed forumov je bilo zaslediti naslednje besede: »Otok Pašman je otok sreče in radosti. Zlahka bi ga opisali kot čudovito miniaturo popolne lepote in skritih adutov, ki prepričajo vsakega novega obiskovalca.«

Foto: HTZ (hrvaška turistična skupnost)
Foto: HTZ (hrvaška turistična skupnost)

Prebivalci: Otok Pašman ima le nekaj čez 3.000 prebivalcev. Seveda se ta številka, predvsem v poletnih mesecih zelo zviša zaradi prihoda turistov. Administrativno otok upravljata dve občini, občina Pašman zavzema 77 odstotkov otoka, občina Tkon pa ostalih 33 odstotkov.

Foto: HTZ & Juraj Kopač
Foto: HTZ & Juraj Kopač

Geografija: Otok Pašman ima površino 63 kvadratnih kilometrov in je dvanajsti največji jadranski otok. Otok Pašman leži južneje od Zadra in jugozahodno od otoka Ugljan (z njim je povezan z mostom). Od celine otok Pašman loči Pašmanski kanal, v katerem je veliko malih otočkov, tudi znameniti otoček Galešnjak v obliki srčka. V Pašmanskem kanalu voda menja smer vsakih 6 ur, zato je ta del morja eden najbolj čistih na Jadranu.
Najvišji vrh na otoku je Bokolj, ki doseže višino 274 metrov nadmorske višine. Celotna obala okrog otoka Pašmana je dolga okrog 65 kilometrov. Vzdolž položnejše vzhodne obale se nahajajo vsa otoška naselja: Banj, Barotul, Dobropoljana, Kraj, Mrljane, Neviđane, Pašman, Tkon, Ugrinić in Ždrelac.

Klima: Mediteranska klima naredi otok Pašman idealnim za življenje. Poletja na otoku so vroča, sončnih ur je čez celo leto preko 2.500, jesen je blaga (zna tudi pihati veter), pozimi se temperatura redko spusti pod 10 stopinj Celzija, pomlad pa na otok prinaša novo življenje, spet vse zazeleni in zacveti.

Foto: HTZ, Ivo Perman
Foto: HTZ, Ivo Perman

Wikipedija nas zlahka poduči, da je otok Pašman naseljen že iz prazgodovinskih časov. »Staro naseljenost« dokazujejo ilirski grobovi in arheološke najdbe iz rimskih časov. Kulturno-zgodovinsko dediščino je najlažje opaziti skozi »prizmo sakralnih objektov. Vsak kraj ima svojo cerkev, še najbolj zanimiva pa sta frančiškanski samostan svetega Dujma v kraju Kraj ter benediktanski samostan sv. Kuzme in Damjana na hribu Ćokovac.

Mnogi, ki so na Pašmanu že bili, priporočajo tudi ogled mini cerkvice v majhnem kraju Banj oziroma na hribu Mali Bokolj. Pot do cerkvice je dokaj strma, na koncu pa bo naša vztrajnost poplačana s sanjskim razgledom na otok Pašman in bližnje Kornate.

Kakor na vseh otokih Jadrana, je bilo skozi zgodovino življenje na otoku zelo težko. Ljudje so se le stežka prebijali skozi življenje, trdo so morali garati za vsako skorjo kruha. Nekoč so prebivalci živeli in preživeli, ker so se ukvarjali z ribolovom in poljedelstvom, sedaj pa se večina lokalnega prebivalstva ukvarja tudi turizmom, ki prinaša domačinom tudi največ denarja.

Foto: HTZ & Nikola Matić
Foto: HTZ & Nikola Matić

Otok je pravi raj za ljubitelje divjih plaž, odmaknjenih od množice, torej tudi kot že večini poznanega robinzonskega preživljanja dopusta. Prav tako je otok raj za ljubitelje kampiranja seveda pa so na voljo tudi mnogi privatni apartmaji.

Na Pašmanu boste našli lepe peščene in kamnite plaže, borove gozdičke ter tipična majhna otoška naselja. Otok je prav tako pravi raj za vse ljubitelje divjih plaž, teh je v izobilju, zato n preseneča, da je na otoku Pašmanu zelo razvit tudi »robinzonski turizem«. Mnogi turisti bodo verjetno najbolj uživali, če bodo zajahali kakšno kolo in se odpravili po številnih cestah, ki križajo otok po dolgem in počez.

Ugodna mediteranska klima je pripomogla, da je rastlinje na otoku zelo bogato, Jadransko morje pa v sebi skriva prepolno vrst rib in školjk. Harmonija sožitja človeka z naravo ponuja vsakemu obiskovalcu otoka Pašmana priložnost, da preprosto uživa v hrani, ki je na tem otoku, ki le čaka na vaš obisk, zmeraj pripravljena z veliko mero ljubezni.

Foto: www.pasman.hr
Foto: www.pasman.hr

Na zelo dobri uradni spletni strani otoka Pašmana,  http://www.pasman.hr, boste že na naslovnici lahko prebrali približno takole: »Pašman. Otok, ki nima meja. Otok sreče in radosti, malih judi z velikim srcem. Pašman nas, kljub svoji majhnosti,  zlahka osvoji in zasvoji.«

RR MODA: odlične blagovne znamke

Ljubeznive prodajalke v RR Modi vam bodo z veseljem razkazale čudovite obleke, kvalitetne čevlje ali krasno kožno galanterijo.

RR Moda posluje že od leta 1987, sedaj pa lahko tam kupite odlične izdelke naslednjih blagovnih znamk: HISPANITAS, LUNA, BUGATTI, IVKO, MARYAN MEHLHORN, MEMBUR, LAURA VITA, MONA itd.

Naslov prodajaln:
RR Moda ZADAR – Jurja Metejeva Dalmatinca 5, 23000 Zadar.
RR Moda NOVALJA – Silvija Strahimira Kranjčevića 4, 53 291 Novalja.

Kontakt osoba: Renata Roškar
Kontakt broj: 091 2345 966, 023 647 285
Kontakt email: rrmoda.hr@gmail.com.
Glej tudi facebook stran: https://www.facebook.com/renata.rrmoda.

In še nekaj slik: