»Toskanska« Istra s svojimi mesti

Doživite dopust, ki vam bo pustil zimzeleni in zgodovinski pečat. Doživite Istro in njeno beneško arhitekturo zgradb, cerkev, zvonikov, čudovito obalo in plaže. Istra je turistični in avanturistični  biser severnega Jadrana.

Istra&UNESCO, foto HTZ in Ivo Bioćina

 

Istra je polotok v jugozahodni Sloveniji in severozahodni Hrvaški oz. na severu Jadranskega morja Majhen del sega tudi v Italijo. Prebivalci so Istrani.

Zahodna obala Istre je bolj razgibana in naseljena, vzhodna pa bolj strma in manj naseljena. Običajno Istro delijo na tri dele:

  • bela Istra (Čičarija in Učka ter vzhodni del) zaradi kamnitega krasa,
  • siva Istra (srednji del) zaradi glinastih tal in
  • rdeča Istra (zahodni in južni del) zaradi rdeče zemlje (italijansko: terrarossa).

Istra vas bo z zelenjem svojih poti vrnila v davne čase, ki se najbolj občutijo v najmanjšem mestu na svetu, Humu. Prepustite se magiji starih Keltov v okusu humske biske – tradicionalnega žganja. Srednjeveško mesto v gori – Motovun – vas bo pozdravilo z mednarodnim Motovun Film Festivalom v najbolj ohranjeni utrdbi Istre. Če želite bivati v naravi, se podajte v lov za zlatom – Istra vam priporoča Motovunski gozd, znano območje tartufov. Ne glede na uspešnost iskanja obiščite Buzet, mesto tartufov, ter obiščite vrhunec istrske gastronomije – Dneve tartufov.

Če vas privlačijo alpinizem, gorsko kolesarjenje ali prosto letenje, potem je obisk Istre neizbežen. Istra vam nudi avanturo na svoji največji planini, in sicer v sklopu programa Učka outdoor. Poizkusite se lahko v jamskem plezanju pri jami Beredine.
Pred poletno vročino se skrijte v jamo Feštinsko kraljestvo, kjer lahko uživate v razstavi podzemnih skulptur in sproščujočem zvoku kapljic. Obiščite Limski zaliv, znano vzgajališče školjk in ribjih specialitet kot sta brancin in orada. Brioni, otočje, ki mu Istra pravi raj, vas bodo popeljali na safari raznovrstne flore in favne. Sprehodite se po sledeh dinozavrov v sklopu znanstvenega turizma nacionalnega parka Brioni.

Istra je bogata iz vidika kulture in zgodovine. Prvi dokazi o obstoju ljudi na območju Istre datirajo iz obdobja starejšega paleolitika. Ocenjuje se, da je starost kamnitega tolkača, ki ga je izdelala roka pračloveka, od 2 milijona do 800.000 let, najden pa je bil v bližini Pule, v jami Šandalja.

Na območju celega istrskega polotoka sredi 2. tisočletja pred našim štetjem na vrhovih gričev in na izpostavljenih točkah nad dolinami nastajajo naselja – gradišča. Najbolje ohranjena predzgodovinska gradišča se nahajajo pri Puli (Nezakcij), pri Rovinju (Monkodonja) in pri Poreču (Picugi).

Nezakcij je poznan kot zadnja prestolnica in »glavno mesto« Histrov, verjetno prvih prebivalcev Istre. Histri so bili organizirani v plemenske skupnosti in poleg trgovine so se ukvarjali z lovom, ribolovom, poljedelstvom in živinorejo (predvsem z rejo ovac in koz). Rimski pisci so Histre poznali po gusarstvu in jih omenjali v svojih zapisih. Konec 3. stoletja pred našim štetjem so se Histri sprli z Rimljani, ki so jih nekajkrat napadli.

Rimljani na območju Istre uvedejo novo organizacijo in kot drugje v Evropi izvedejo prvo urbanizacijo, gradijo ceste in povezujejo mesta, s čemer so znatno pospešili trgovino. Istra je poznana po kakovostnih kamnolomih, kar so vedeli tudi Rimljani, tako da danes ob celi zahodni obali Istre najdemo antične kamnolome, od koder so jemali gradivo za svoje veličastne zgradbe. Tudi puljski amfiteater je zgrajen iz domačega apnenca.

V prvih stoletjih zgodnjega srednjega veka so v Istro prodirala razna barbarska plemena. Avari in Langobardi so izvajali le kratke vpade in se niso zadržali v Istri, Slovani pa so se razširili po celem polotoku in zasedli mnoge predele v njegovi notranjosti.

Leta 788 je bila Istra sestav frankovske države, ki je uvedla fevdalni sistem in spodbujala naseljevanje Slovanov, pogosto na zemljiška območja v lasti mest. Tako so mesta izgubljala svojo samoupravo (podedovano še iz rimskega obdobja) in pešala, istočasno pa se je krepila moč Cerkve, na katero se je oblast Karla Velikega še posebno opirala.

Mesteca v notranjosti Istre so bila najpogosteje postavljena na vrhovih gričev, ki so jim nudili naravno zaščito. Mesta so se zaradi pogostih napadov sosednjih fevdalcev in tudi Benečanov še dodatno zavarovala z obzidjem in obrambnimi stolpi, pa tudi s premičnimi mostovi.

V dogajanje v istrskih mestih na zahodni obali se vse več vmešava Beneška Republika, ki je medtem vzcvetela in postala pomorska velesila na Jadranskem morju. V osrednji Istri je bilo drugače. Tam se je obdržal močan fevdalni sistem vzpostavljen v dobi Karolingov. Tako notranjost Istre dolgo časa ni mogla zgraditi samouprave ampak je bila podjarmljena fevdalnim gospodarjem. Do sredine 14. stoletja je Beneška Republika tako po mirni kot po vojaški poti uspela popolnoma podjarmiti vsa mesta na zahodni obali Istre.

V obdobju od 14. do 18. stoletja se Istra pogosto sooča z epidemijami kuge in malarije. Nekatera mesta skoraj izumrejo, zato se stalno doseljujejo novi prebivalci iz območij današnje Dalmacije, Albanije in Grčije. Poleg tega se tekom 15. in 17. stoletja prebivalci Istre medsebojno bojujejo vzdolž meje beneškega in avstrijskega dela polotoka. Kljub temu, da so med seboj trgovali in se poročali, so bili Istrani hkrati globoko razdeljeni na tiste pod beneško oblastjo – Benečane, in tiste pod avstrijsko oblastjo – Kraljevce.

Savudrija, svetilnik, foto HTZ in Ivo Bioćina

Tekom burnih zgodovinskih dogajanj v tem obdobju je Istro kmalu osvojil Napoleon. Kratka vladavina Francije, od leta 1805 do 1813, bo ostala v spominu po vpeljavi Napoleonovega zakonika, s čimer se je – poleg ostalega – sodna oblast ločila od upravne. S porazom Napoleona na svetovnem odru Istra ponovno pripada Avstrijskemu Cesarstvu, ki tu začne graditi edinstven sistem javne uprave. Uvajajo se nove poljedelske kulture, posebej krompir in koruza, Istra pa beleži visoko demografsko rast: leta 1848 je imela več kot 230000 prebivalcev, ki so živeli v 24 mestih in 479 vaseh.

Istrijani so bili v prvo svetovno vojno mobilizirani kot vojaki Avstro–Ogrske Monarhije, po koncu vojne in razpadu Avstro–Ogrske pa Istro okupira Kraljevina Italija. Med drugo svetovno vojno prebivalci organizirajo odporniško gibanje proti fašizmu Benita Mussolinija. Po vojni Istra vstopi v zvezo Jugoslavije v kateri ostane vse do njenega razpada v začetku leta 1990, ko si ozemlje istrskega polotoka delita Hrvaška in Slovenija.

Dotaknili se bomo najpomembnejših mest hrvaške Istre.
Prvo med njimi je UMAG, kjer živi nekaj manj kot 8.000 prebivalcev. V severozahodnem kotu hrvaške Istre se nahaja prelepa riviera Umag. Na eni strani imate srečanje s teniškimi zvezdami in nočno življenje, na drugi uživanje v lepotah narave ter spoznavanje duha časa. Si lahko želite kaj več?

Umag vam bo na sprehodu po njegovih ulicah pokazal sarkofag iz petega stoletja, genovsko topovsko kroglo, ki se je zagozdila v zidu cerkve, in mesto, kjer je v mukah umrl Sveti Peregrin, poleg plaže, ki danes nosi njegovo ime. Za ostale znamenitosti se s turističnim vlakcem zapeljite do Katora, kjer se lahko podate na lov za starorimskimi izkopaninami. Osrednji dogodek v živahnem poletnem koledarju riviere Umag je avgustovski teniški turnir Croatia Open. Če niste ljubitelji tega športa, vsaj nočne zabave ne izpustite.

Prvi ponedeljek v avgustu se začne tridnevno potovanje v davnino riviere Umag – festival Sepomaia Viva. Na ta način lahko spoznate manj poznane plati antičnega življenja, od plesa do izdelave mozaika.

Muzej v Labinu, foto HTZ in Goran Razić

Mesto NOVIGRAD obiskovalcem ponuja kulturne zaklade, skrite znotraj srednjeveških mestnih zidov. Med številnimi kulturnimi zanimivostmi, s katerimi Novigrad očara, je vredno izpostaviti župnijsko cerkev svetega Pelagija in Maksima. Novigrad se lahko pohvali tudi z eno od najsodobnejše opremljenih marin na Jadranu.

Ostala mesta občine Novigrad – Karigador, Dajla, Paolija – so navkljub dolgi tradiciji turizma ohranila neokrnjeno naravo. Nepoboljšljivi romantiki bodo uživali v sprehodu ob morju Novigrada, ob pogledu na tradicionalne čolničke istrskih ribičev, privezane k obali.

Novigrad ljubiteljem aktivnih počitnic omogoča kanu safari ali ribolov na reki Mirni, kolesarskim navdušencem pa so na voljo urejene kolesarske steze po notranjosti Istre. Limski kanal je poznano gojišče rib in školjk. Organizirani so tudi izleti z ladjico v Nacionalni park Brioni, celo v Benetke.

Novigrad zaživi predvsem poleti, ko se na različnih zabavnih, kulturnih in gastronomskih festivalih združijo vrhunski umetniki in strokovnjaki.

Novigradsko poletje (Novigradsko proljeće) ponuja raznovrstni likovni, dramski in glasbeni program. Novigrad Music Nights v juliju gostijo svetovno znane glasbenike, večdnevna zabava sv. Pelagija konec avgusta pa občinstvu predstavi tradicijo Novigrada in lokalne enološko-gastronomske specialitete. V Novigradu živi okoli 2700 prebivalcev.

POREČ, kjer živi okoli 10.500 prebivalcev, je eno od rojstnih mest hrvaškega turizma. Avstrijski plemiči so pred skoraj dvema stoletjema pluli s svojimi ladjami vzdolž jadranske obale. Zaustavili so se v Poreču in številnih drugih pristaniščih, ki so kasneje odprla vrata obiskovalcem celega sveta. Tradicija gostoljubnosti se je tako v Poreču kakor tudi drugih mestih, ki ga obkrožajo, samo še bolj utrdila. Številne vasi vzdolž izjemno razvejane obale nudijo pravljičen, spokojen dopust na Mediteranu.

Eno od takšnih mest je Funtana, nekoč Fontane di Pace oziroma Izviri miru. Vsakemu obiskovalcu je jasno, da ime ni bilo dano brez razloga. Nedaleč od tod se nahaja malo, mirno naselje Stari Červar, ki nudi spektakularen pogled s svojih gričev, obdanih z vinogradi, oljčnimi nasadi ter hrastovim in borovim gozdičkom. V bližnjem obalnem mestecu Kukci vam bo izkušeni kapetan odkril vse skrivnosti jadranja. V mestu Vrsar se poleg običajnih turističnih atrakcij nahaja naturistični kamp Koversada, največji kamp te vrste v Evropi, ki naj bi bil celo najstarejši. To mestece je dvakrat obiskal pustolovec Casanova, po katerem je imenovan “festival ljubezni”, ki poteka konec junija.

Središče Poreča se nahaja v istoimenskem mestu. Število tamkajšnjih prebivalcev se tekom sezone poveča tudi do desetkrat. Obiskovalci takrat hitijo v Evfrazijevo baziliko, ki je na UNESCO-vem seznamu svetovne dediščine ter občudujejo sijajne bizantinske mozaike in arhitekturo. Starorimski trg Marafor in bližnji Neptunov hram predstavljata živahno preteklost. Če se boste lahko ločili od uživanja na soncu in v morju, obiščite številna poletna dogajanja, od jazz festivalov do avto-moto dirk, ki vas bodo osupnila.

Vrsar, foto HTZ in Damir Kvajo

ROVINJ z več kot 13.500 prebivalci navdušuje z obalnimi mesti, gričastim zaledjem, utrjenimi gradovi, arhipelagom… Rovinj si boste najbolj zapomnili po izjemni dopustniški atmosferi. Mesto se nahaja na gričastem polotoku, zato njegova panorama zgleda kot stožec lepih mediteranskih hiš. Labirint uličic vodi do cerkve svete Evfemije od koder se razprostira pogled na očarljiv arhipelag, ki ga tvori 19 otočkov in čeri.

Eden od otokov je otok oslov, ki je bil po legendi dom obolelih oslov, Sv. Ivan pa še danes s svojim svetilnikom „pomaga“ pomorščakom  ter nudi namestitev turistom, željnim robinzonskega dopusta.Rovinj je obogaten z življenjem na ulicah in trgih svojih mest. “Tour po žminjštine” je kolesarska dirka, ki označuje začetek tridnevne zabave – Žminjske Bartulje. Rovinj v poletnem času pretvori svojo ulico Grisijo v mesto največje ulične razstave, porisano z umetniškimi deli od začetka pa vse do konca.

PULA se nahaja na jugozahodnem obalnem pasu Istre. Mesto Pula je najbolj znano po Areni, rimskem amfiteatru, zgrajenem v 1. stoletju našega štetja. Je eden od najbolj ohranjenih amfiteatrov na svetu, prostor kjer so se odvijale okrutne gladiatorske borbe, danes pa se tu pod jasnim nebom vrtijo filmi na Pula Film Festivalu. Amfiteater pogosto služi tudi kot rustikalni oder svetovnim glasbenim zvezdam.

Pula, kjer danes živi skoraj 59000 prebivalcev, je ustanovljena pred 3000 let in vas bo “popeljala” v antični Rim. Glavni mestni trg Forum vam bo prišepnil, kako je nekoč živela Pula s svojimi hrami, Mestno hišo in Zlatimi vrati – slavolokom, postavljenim v čast rimske družine Sergijevcev.

Gričasto zaledje teh mestec hrani koščke preteklosti pulske riviere in hkrati gradi mozaik zgodovinskih dogodkov na tem področju. Na griču Bumbištu se lahko vidijo tumulusi – grobna mesta prazgodovinskih prebivalcev, medtem ko se na Vintijanu nahaja najverjetneje največje ilirsko grobišče tako  Pule kakor tudi celega istrskega polotoka.

Pula je med ljubitelji podvodnih užitkov znana kot idealna destinacija za spoznavanje barvitih grebenov in fascinantnih morskih prehodov. Najbolj znane potapljaške točke so na morskem dnu Pješčane Uvale ter otokov Fraškeriča in Verude.

Gastronomija v Istri, foto HTZ in Ivo Bioćina

Nacionalni park Brioni so kot „pika na i“ vašim počitnicam v Puli. 14 otokov in otočkov vam bo pokazalo zakaj so Brioni poletna predsedniška rezidenca. Brioni vas bodo očarali s safari-parki, z morskim dnom, na katerem se nahajajo skoraj vse morske vrste Jadrana, in Sprehajališčem dinozavrov, kjer obstajajo celo sledi te fascinantne živalske vrste.

Specialitete s hrvaške obale

Mmmm, kako čudovito je odkrivanje novih okusov in ponovno razvajanje naših brbončic z jedmi, ki so nam še od lani ostale v lepem spominu. Zbrali in izbrali smo najpogostejše, najbolj priljubljene, najbolj znane ter najbolj tipične specialitete, s katerimi se razvajamo na dopustu. So med njimi tudi vaše najljubše?

lignje-optimizirano-za-web-mario-brzic
Foto: HTZ, Mario Brzić

Katere so tipične hrvaške jedi? Kaj na morju najraje jemo? Poznate najbolj znane dalmatinske jedi in vina? Kaj naročiti v lokalni gostilni?
Čas dopusta je tudi čas sprostitve, odkrivanja novega, uživanja v neobičajnih zadevah. Sem sodi gotovo tudi kulinarični vidik počitnic. Ko odpotujemo v drugo državo, jo želimo spoznati tudi na ta način, da poskusimo čim več domače, lokalne hrane, saj je tam tudi najokusnejša, pripravljena iz sestavin, ki so na dosegu roke, domačini pa so skozi stoletja postali pravi mojstri v pripravljanju domačih jedi.

Razen klasične evropske kuhinje Hrvaška ponuja svoje najbolj priljubljene jedi in specialitete: med hladnimi jedmi so dalmatinski ali istrski pršut, paški ali liški sir, ovčji sir, slavonski kulen, znane samoborske ali zagorske “češnjovke”, sveža skuta s smetano… Glavne jedi se ponujajo odvisno od področja, na katerem se nahajate. V Dalmaciji, Primorju, na otokih in v Istri so glavne jedi ribe in plodovi morja, od mesa pa “pašticada” ali kuhana jagnjetina.

Foto: HTZ, Damir Fabijanić
Foto: HTZ, Damir Fabijanić

V kontinentalnem delu Hrvaške je ponudba mesnih jedi zares izjemna. Posebne specialitete so “pura z mlinci”, pečena jagnjetina, pečeni odojek, kuhani ali pečeni štruklji. Razen omenjenih štrukljev so med sladicami znane: orehova potica, makova potica, zavitki iz skute ali različnih vrst sadja.

Slavonski kulen je sicer eden izmed najbolj prepoznavnih hrvaških suhomesnih proizvodov in zaščitni znak Slavonije. Najdemo ga tudi na seznamu zaščitenih kulturnih dobrin Hrvaške. Za pripravo kulena uporabljajo svinjino, sol, sladko papriko, pekočo papriko in česen, nato pa ga kar nekaj časa prekajajo na dimu. Tudi za dalmatinski pršut je bistvena sestavina kakovostna svinjina, meso pa nato vsaj leto dni sušijo na burji in dimu.

Najbolj priljubljene hrvaške jedi so te:
1. Slavonski kulen
2. Dalmatinski pršut
3. Paški sir
4. Zagorski štruklji
5. Pašticada
6. Istrski pršut
7. Teletina izpod peke
8. Slavonski čobanac
9. Puran z mlinci
10. Domači sir in smetana

Foto: HTZ, Damir Fabijanić
Foto: HTZ, Damir Fabijanić

Dalmatinska ter otoška kuhinja sledita modernim prehrambnim načelom. Ogromno rib, olivnega olja, zelenjave in zelišč ter počasno pripravljanje hrane (v vodi ali na žaru) je tisto, zaradi česar jo imenujemo zdrava.
Obliznimo si prste ob svežih morskih ribah (zobatcu, brancinu, lovratu, kirnji, skuši, sardini), katere največkrat pripravljajo na žaru, kuhane ali marinirane, mehkužcih (lignjih, sipah, hobotnicah), rakih (škampih, jastogih) in školjkah (dagnjah, klapavicah), ki jih skuhajo v ribjih juhah ali rižotah.

Med mesnimi jedmi je brez dvoma na prvem mestu pršut, dimljen in sušen na burji. Ponudijo ga s suhim, zlasti kozjim sirom (znani so paški siri ter siri iz Dubrovnika) ter slanimi zelenimi in črnimi olivami, kaprami in čebulo. Cenjena je tudi jagnjetina, predvsem kuhana ali pečena na odprtem ognju, v številnih gostilnah pa vam bodo postregli  tudi s sušeno ovčetino (kaštradino), rostbifom in dalmatinskim golažem (pašticado) z njoki.

Foto: HTZ, Goran Šubelić
Foto: HTZ, Goran Šubelić

Med priljubljene jedi sodi tudi kuhana zelenjava (na primer blitva s krompirjem, paradižnikova omaka), pogosto kombinirajo gojeno in samoraslo zelenjavo, začinjeno z olivnim oljem in kisom ali z mesom (mineštra – testenine z mletim mesom, arambašići – polnjeni listi vinske trte).

Področja z veliko sveže vode so znana po žabah, jeguljah in rečnih rakih (dolina Neretve, Trilj in izliv Cetine). Tipične dalmatinske sladice osvajajo srca in želodce s svojo preprostostjo. Najpogosteje so iz mediteranskega sadja, fig, grozdja in rozin, mandljev, medu, jajc, smokev: ravioli, mandulat, smokvenjak, paprenjak  ter rožata.

Kaj pa pijača?

cucina-croata-optimizirano-za-web-stipe-surac
Foto: HTZ, Stipe Šurać

Med znanimi dalmatinskimi vini, ki jih tako kot olivno olje in olive cenijo že iz davne zgodovine, so Dingač in Pošip s polotoka Pelješac, Babić iz Primoštena, Vugava in Plančić z otoka Hvara ter Pošip in Grk s Korčule, Marastina z Lastova, Malvazija iz Dubrovnika. Znane sorte hrvaških vin ob Jadranski obali in na otokih so: rdeča vina teran, merlot, kabernet, opolo, plavac, dingač, postup, ter bela vina malvazija, pošip, pinot, kujundžuša, žlahtina, muškat. Med žganimi pijačami so znane slivovka, travarica (zeliščno žganje), loza (zelo močno žganje), med desertnimi pijačami pa Prošek (sladko desertno vino) in likerji Maraschino, Vlahov.

V primorski kuhinji Istre in Kvarnerja, ki spaja celinsko in mediteransko regijo, najdemo posebne specialitete. Prednjačijo razni siri in hladne jedi. Ta regija se ponaša z obiljem rib in morskih sadežev, najboljši predstavniki Severnega Jadrana so škampi, lignji in školjke iz Limskega kanala. Po izvrstnem pršutu s sirom in olivami, vam bodo v mnogih vinskih kleteh ponudili še ribjo juho, ribji golaž, škampe na buzari, belo in črno rižoto z morskimi sadeži. Ob tem pa še jedi iz osrednje Istre: tradicionalno vinsko juhico maništro ter jedi s testeninami in mesom z dodatkom znamenitih tartufov, znameniti posebni vrsti gob, ki bi naj imela lastnosti afrodiziaka in jo iščejo s pomočjo treniranih psov in svinj.

Foto: HTZ, Damir Fabijanić
Foto: HTZ, Damir Fabijanić

Izjemna istrska vina so malvazija iz Buj, poreški cabernet, sauvignon in merlot ter teran iz Buzeta, Vrbnička žlahtnina, penina Bakarska vodica,…

Ob vseh teh naštetih jedeh, ki ste jih gotovo že z veseljem pokušali, se vam gotovo že cedijo sline. Naslednjič, ko boste na počitnicah ali pa doma za obujanje spominov na okusne večerje na morju, pa se odločite za kako specialiteto s spodnjega seznama, brez katerih ni dopusta na Hrvaškem.

Hobotnica. Tudi, če se vam spočetka ne zdi privlačna, jo le poskusite. Lovke lahko malo po malem režete, naročite si lahko solato iz hobotnice in dopolnjeno z olivami, kaprami in oljčnim oljem.

Ostrige. Dalmacija je znana po ostrigah, najboljše so tiste iz Stona. Lahko jih jeste surove ali pečene in prekrite s sirom.

Carpaccio. To so tanki lističi surovega mesa ali ribe. Jed izvira iz sosedne Italije. Največkrat se za carpaccio ponudi tuna ali govedina, dobite pa lahko tudi vegetarijanskega z bučkami.

Rižota z morskimi sadeži. Z ribami in morskimi sadeži ne morete zgrešiti na kateremkoli delu obalne Hrvaške, saj je Jadransko morje izredno čisto in so morske dobrote vedno sveže.

Črna rižota. To je dalmatinska specialiteta, poznana daleč naokrog. Od zaščitnega znaka Dalmacije pa boste s seboj kot spominek na okusno rižoto odnesli še počrneli jezik.

Kruh in olivno olje. V deželi olivnega olja, kar Hrvaška tudi je, vam bodo v marsikateri gostilni ponudili olivno olje s kruhom kot okusno predjed.

Foto: HTZ, Damir Fabijanić
Foto: HTZ, Damir Fabijanić

Sir, sir in še enkrat sir. Večina hrvaških sirov prihaja iz malih sirarn in so zelo okusni. Še posebej odlični so siri z otokov, prav posebno mesto pa zaseda Paški sir. Njegov sloves je star že stoletja, v tem času pa je osvojil celo serijo mednarodnih nagrad in se uvrstil med seznam najboljših svetovnih sirov. Gre za trdi sir posebnega okusa, ki ga pridelujejo iz mleka paških ovac, ga nato sirijo v slanici, potem pa zorijo – čim dlje, tem bolje.

Domače vino. Gojenje trte ter proizvodnja pitnih in izbranih vin je večstoletna tradicija hrvaških vinogradnikov v celinskem delu Hrvaške (predvsem bela vina: rizling, graševina, burgundec in traminec) ter v Primorju in Dalmaciji, kjer so najbolj popularna črna vina. Vina se pijejo vedno, razen pri zajtrku.

Ročno izdelane testenine. Hrvaška je znana po domačih testeninah, kar je vpliv sosednje Italije. Najbolj priljubljeni so špageti, makaroni in njoki, katere obvezno postrežejo s sirom.

Vse vrste žganja. Hrvaška je znana po svojih sadnih likerjih iz vina ali fermentiranega sadja. Žganja se pijejo pred jedjo kot aperitiv ali po jedi, da spodbudijo prebavo. Pri sadnih žganjih pa previdno, čeprav se ne zdi tako, je v njih precej alkohola.

Bela riba in blitva. Zdi se povsem navadna jed, vendar je bela riba z blitvo ena od najbolj priljubljenih dalmatinskih jedi in domačini jo jedo nekajkrat tedensko.  Dalmatince zato tudi imenujejo »blitvarji«. Ribo pripravijo zelo enostavno, le z nekaj olivnega olja in začimbami, blitvo pa pomešajo s krompirjem.

Mandljev kolač. Tradicionalen dalmatinski kolač, narejen predvsem iz mandljev in sira, pripravljajo domačini  ob posebnih priložnostih, kot je rojstni dan.

Rožata. Za Dubrovniški okoliš je značilna ta tradicionalna vrsta pudinga, prelita z vrtničnim likerjem, po katerem je dobila sladica tudi ime (rozalin = liker iz vrtnice).

Rabska torta, foto: HTZ, Bojan H. Markičević
Rabska torta, foto: HTZ, Bojan H. Markičević

Za konec sledi še fotogalerija, predvsem za vse lačne in žejne. Verjemite, ogled fotogalerije bo zagotovo vzpodbudil apetit (še tistim, ki so ravnokar jedli).

Ethno Daytour: Etno izlet po Pagu

Vas mika celodnevno okušanje hrane in vin z ogledi čudovitih paških znamenitosti? Pridružite se nam na celodnevni etno dogodivščini.  

Splošno o Ethno Daytour (angleška verzija na http://www.croatiabyheart.com/).
Izkusite Pag. Spoznajte najbolj skrite skrivnosti otoka Paga v enodnevnem izletu z našo malo skupino. Pridružite se nam pri naši paški dogodivščini.

Na izletu o spoznavanju najboljše paške hrane in vina vam bomo pričarali Pag tak, kot je bil nekoč, dopolnjen z izjemnim gastronomskim doživetjem. Najboljši način, da resnično odkrijete kraj, je, da ga raziščete z domačini. In prav to vam ponuja etno celodnevni izlet – enkratno doživetje  z lokalnimi vodiči z edinstvenimi vezmi, izpopolnjen s pestro ponudbo okusne hrane in vina.

nasl4

Vrhunci dneva:

·         prekrasen sprehod po 2000 let starih oljčnih vrtovih v Lunu

·         pokušanje domačih oliv in olivnega olja z Luna ter domačega paškega sira

·         kopanje v zasebnem turkizno modrem zalivu

·         kompletno kosilo: juha z domačo zelenjavo + riba + zelenjava + sladica + 2 dcl vina + kava

·         obisk vinograda

·         pokušina vina: merlot, Žlahtina, Babić, Gegić, Torbijan, traminec in še druga

·         spoznavanje zgodovine Caske

·         pokušanje slanikov + avtentične vrste paškega česna

·         majhna skupina največ 7 oseb

·         zagotovljeni odhodi že z 2 gostoma

·         na pol zaseben izlet, ki omogoča vam prilagojene storitve in intimno počutje

Vključeno:

·         angleško in hrvaško govoreči vodič

·         vstopnina v Lunske oljčne vrtove, vstopnina v privatni muzej in vinsko klet

·         pokušina hrane in vina

·         kompletno kosilo: juha z domačo zelenjavo + riba + zelenjava + sladica + 2 dcl vina + kava

·         prevoz (lokacija odhoda je tudi dogovorjena, vodička se prilagodi željam)

Ni vključeno:

·         dodatna druga hrana in pijača, ki ni navedena zgoraj

Opis:
pokušanje vinZamislite si prekrasna sredozemska nebesa, polna oljk, vina in najboljšega ovčjega sira na svetu, vse obdano s kristalno čistim modrim Jadranskim morjem, ki ustvarja harmonijo z neokrnjeno naravo. Otok Pag uresničuje idejo nebes na Zemlji in jo še polepša!

Naš celodnevni etno izlet vodi profesionalni lokalni vodič, kateremu je otok Pag njegova največja ljubezen. Poučili se boste o skriti zgodovini otoka, očarala vas bo lokalna kuhinja, še posebej pa se vam bodo vtisnila v spomin izjemna hrvaška vina.

Naš izlet se bo pričel zjutraj s smerjo proti Lunu. Tam bomo obiskali oljčne vrtove, poskusili tradicionalni paški sir, pristno oljčno olje in olive z Luna. Zaplavali bomo v kristalno čistem morju v privatnem zalivu. Po osvežitvi nas čaka kosilo. Kasneje se bomo sprehodili po vinogradu, degustirali vino, obiskali privatni muzej in uživali v razgledu na Paški zaliv s hriba Sv. Juraja nad Casko. Uživali bomo v različnih vinih in definicijah hrane.

Etno izlet vključuje popolno doživetje otoka Paga, s kosilom, pokušino vina in hrane, v prijetnem vzdušju majhne skupine ljudi. Pridružite se nam in doživite  izjemno pokrajino otoka Paga in njegove okuse!

Pomembne informacije

Kaj obleči:

udobna lahka oblačila in obutev
zaščita pred soncem
slamnik
kopalke in brisača

Dodatne informacije:

– minimalna starost udeležencev 7 let
– cena je enotna za vse starosti udeležencev
– možna je vegetarijanska prehrana ob predhodni najavi
– etno izlet se prične ob 9.30 in traja približno 8-9 ur
– cena 95 evrov
Informacije: info@croatiabyheart.com, tel +385 91 793 90 79 in +385 91 785 10 41.

>>> Članek je promocijski.    

Oljke, olive, oljčno olje

Če za vinsko trto velja izrek, da je občutljiva kot ljubica; če jo zanemariš za kratek čas, ti tega ne bo nikoli odpustila, je oljka kot mati – lahko jo leta in leta zanemarjaš, pa te ne bo nikoli pozabila.

O oljki je veliko zapisanega v mitih in legendah. Nekoč so se zbrala vsa drevesa, da bi izbrala svojega kralja. Izbrala so oljko, vendar oljka te časti ni sprejela. Rekla je: “Moje poslanstvo je preveč pomembno za človeštvo, da bi izgubljala čas s kraljevanjem”.
mini-DSC_0157

Za vladarja Aten sta se nekoč pomerila Pozejdon, bog morja in Atena, boginja modrosti. Zmagala je Atena, saj je ljudstvu podarila oljčno drevo. Kasneje so Grki in Rimljani spletali vence iz zimzelenih listov oljke in jih podarjali tudi zmagovalcu olimpijskih iger. Največja ter najbolj prestižna nagrada na olimpijskih igrah je veljala amfora napolnjena z oljem oljk.  V Stari Grčiji je bila oljka tako cenjena, da je poleg umora veljal za najhujši zločin posek oljčnega drevesa.

Judje uporabljajo olje v tradicionalnih oljnih svetilkah. V krščanskih cerkvah oljčnemu olju pravijo sveto olje, ker ga uporabljajo pri posvetitvah duhovnikov, krstu ter maziljenju močno bolnih in umirajočih. Na Cvetno nedeljo (pred Veliko nočjo) gredo ljudje z oljčnimi vejicami v cerkev. Golobica z oljčno vejico pa je tudi simbol miru in prispodoba zaveze Boga po silovitih neurjih in poplavah, ko je preživel le Noe z živalmi na svoji barki.

mini-DSC_0219Oljka (Olea) je rod dreves iz družine oljkovk, prav tako pa se imenuje tudi njihov plod, ki mu rečemo tudi oliva. V to družino več kot 500 vrst dreves sodijo tudi forzicija, jasmin, jesen, španski bezeg. Oljka izhaja iz vzhodnega Sredozemlja (Sirija, Mala Azija, severni Iran). Najstarejše sledi cvetnega prahu oljke so našli v severni Sahari in znanstveniki menijo, da so oljke tam rastle že v 12. tisočletju pr.n.št. Najstarejša oljka na svetu je v Baru v Črni gori. Stara je okoli 2200 let, v premeru pa meri okoli 10 m.

Grškim mestnim državam so oljke pomenile idealno poljedelsko kulturo:  stebla so bila močna,dolgotrajna in zelo plodna. Po prešanju so olje shranjevali v glinenih amforah, v katerih so ga lahko skladiščili več tednov, ko so ga z ladjami razvažali v vse sredozemske dežele. Oljčno olje jim je bil glavni prihodek, s katerim so gradili mesta in plačevali vojne. Kupovali so tudi žito in druge pridelke.

V Stari Grčiji so bile oljke glavni kmetijski proizvod, od tam so se razširile tudi na zahodno Sredozemlje, kjer so zaradi apnenčaste zemlje, na kateri odlično uspevajo, kmalu postale izredno pomembna kultura.  Danes jih gojijo tudi v južni Afriki, Avstraliji, Novi Zelandiji in Kaliforniji. Pri nas uspevata dve vrsti: divja in gojena oljka. Divja oljka je manjša, raste tudi v Istri, njeni plodovi pa so malce manjši kot pri gojenih oljkah. Na celotnem Mediteranu v naravi, razen v Lunu, pa več ne obstajajo tako ohranjene divje oljke.

Oljka je trpežno drevo, saj staro odmirajoče deblo nadomestijo mladi poganjki, ki izraščajo na obodu predhodnega debla, kar pomeni, da se rastlina vsakič znova bori za obstoj. Njeno deblo je po navadi nepravilne oblike, ker je nagnjena k tvorbi odebelitev in grč. Krošnjo sestavljajo primarne in sekundarne veje, pa tudi mladi poganjki. Oljka je zimzeleno drevo, saj se njeni listi obdržijo približno 3 leta, nato odpadejo. Tako oljka redno obnavlja krošnjo. Ima preproste liste, ki so podolgovate oblike, s kratkim pecljem. Zgornja stran lista je zelene barve in bleščeča, za razliko od spodnje, ki se ne sveti in je srebrno sive barve.

mini-DSC_0087Oljka prične po navadi cveteti maja,  iz približno 100-ih cvetov pa razvije le od 1 do 4 plodove, kar ni tako veliko. Če v času cvetenja piha močna burja, je to za pridelek pogubno. Po cvetenju se razvije koščičast plod, sestavljen iz kožice, koščice in semena. Kožica skozi rastno dobo spreminja barvo od intenzivno zelene pa lahko vse do temno vijolične. 70 % ploda sestavlja meso, hkrati pa je v njem približno 12–25 % olja in kar 69–75 % vode ter 4–6 % ogljikovih hidratov.

Kot pri ostalih vrstah, se prav tako tudi pri oljki pojavlja izmenična rodnost kar pomeni, da drevo eno leto boljše rodi, drugo leto pa slabše. Vzrok za to je lahko sama sorta, starost rastline, preskrbljenost rastline z vodo ali hranili. Oljka je zimzeleno drevo, ki za rast in razvoj potrebuje veliko svetlobe in to čez celo leto. Drugače povedano, oljka je rastlina sonca, pri kateri moramo pozorno izbrati lego, gojitveno obliko in sadilno razdaljo. Zelo dobro vpliva na kakovost oljčnega olja že zato, ker dobro osvetljeni plodovi enakomerno dozorevajo.

Oljčno (tudi olivno) olje je olje, pridobljeno iz oliv, plodov oljke. Zaradi visoke vsebnosti mononenasičenih maščob velja za zdravo in dietno olje. Sestava oljčnega olja je odvisna od sorte oljk, zemljepisne lege, nadmorske višine, časa pobiranja oljk in postopkov iztiskanja. Femoli dajejo nepredelanemu ekstra deviškemu oljčnemu olju značilen grenak in oster okus.  Same oljke imajo trpek okus, zato so jih često fermentirali ali namakali v slanici.

mini-IMG_4916Mogočnih krošenj na Pagu ne obrezujejo, tako kot na Primorskem. Zeleni plodovi so po navadi konec oktobra zreli in nared za »trgatev«. Obiranje je precej zamuden postopek.  Lahko je ročno ali pa mehanizirano. Pri ročnem že od nekdaj pustimo plodove pasti na tla in jih komaj takrat poberemo. Lahko pa tudi pod drevo razgrnejo mrežo in nato s posebnimi grabljicami ali ročno osmukajo oljke, da padejo na tla. Tako lahko oberejo 20-30 kg oliv na uro. Posebne pnevmatske grabljice olajšajo in predvsem skrajšajo čas obiranja.

Za predelavo oljk v kvalitetno ekstra deviško olje, je treba obrane plodove čimprej shraniti v zaboje in odpeljati v predelavo v oljarno ali torklo. Deviško oljčno olje se pridobiva z mehansko predelavo oljk oziroma s hladnim stiskanjem pri temperaturi 27 °C. Pri takšni temperaturi še ne pride do kemičnih sprememb sestavin olja. Prvi korak v torkli je čiščenje plodov, kjer se jih loči od listov in vejic. Sledi faza mletja in drobljenja plodov, kjer razbijejo celične stene, nakar vse potuje naprej na mesenje.

mini-DSC_0044

Nato dobimo oljčne tropine ali pogačo ter oljčni mošt, ki se naprej predela s postopkom ločevanja olja in vode, kar naredijo s centrifugiranjem. Olje še prelijejo ali filtrirajo. Med postopkom ni dovoljeno dodajati ničesar, razen vode. Vse našteto pa nas pripelje do kakovostnega ekstra deviškega oljčnega olja. Da se njegova kakovost ne spremeni, ga hranimo v temnih steklenicah in posodah iz nerjavečega jekla, vse to pa na temnem prostoru na 12-15 stopinj Celzija. Pri višji temperaturi olje izgubi na kakovosti in sestavi, na bazi maščobnih kislin.

Deviško oljčno olje slabe kakovosti gre v rafinacijo oziroma kemijsko čiščenje. Z dezodorizacijo z vodno paro odstranijo hlapne snovi, neprijeten vonj, barvo in zdravju škodljive snovi. Pri tem postopku odstranijo tudi zaželene sestavine, kot so antioksidanti, zato mu dodajo sintetične. Pri stiskanju oljk v procesu pridobivanja deviškega oljčnega olja ostanejo tropine, ki vsebujejo le 6 % olja, ki ga lahko pridobijo s kemijskim postopkom. Tako pridobljeno olje tržijo kot olje iz oljčnih tropin.

Razvrščanje oljčnega olja je odvisno od načina predelave in kakovosti predelanega olja. Glede na način predelave ločimo:
deviška oljčna olja
– ekstra deviška oljčna olja
– (navadna) deviška oljčna olja
rafinirana oljčna olja in
olja iz oljčnih tropin

Ko boste kupovali oljčno olje, izberite torej najkakovostnejše, ekstra deviško, hladno stiskano, ki nastane v prvem procesu. Vonj je opojen, barva zeleno zlata, olje pa gosto in dišeče.

Poleg prvenstvene uporabe v prehrani (oljčno olje), je oljka pomembna tudi v farmaciji in kozmetiki (mila). Čaj iz oljčnih listov znižuje krvni pritisk in sladkor, olje se uporablja za masažo, tudi z dodatkom raznih dišavnih olj (šentjanževka in rožmarin), cvetni pripravek pa pri telesni in duševni izčrpanosti.

mini-DSC_0105

Med dopustovanjem na Pagu pa si vsekakor morate ogledati čudoviti oljčni nasad preko 80.000 dreves v Lunu, na skrajnem severnem koncu otoka. Obisk Luna si boste zagotovo zapomnili še dolgo po izteku dopusta, saj je resnično nekaj  posebnega, prevzame nas in nas napolni s spoštovanjem do te mogočne rastline.

Vino, vino žutica

Vino je bilo na otoku Pagu v preteklosti izredno pomembno. Še zdaj pa se najdejo domačini, ki z največjim veseljem pridelujejo vino po imenu žutica.

Spominki otoka Paga

Ko gremo na počitnice ali dopust, v krajih kamor smo odšli, iščemo spominke. Da nas spominjajo na prekrasne kraje, lepe čase. Poglejmo spominke otoka Paga.

Steklenica s sporočilom

Saj poznate knjige&filme, v katerih srečnež na obali morja najde steklenico s sporočilom ter se mu potem življenje zaradi tega popolnoma obrne na glavo?! No, sam tega še nisem doživel, ampak vam povem, da je tudi lep občutek, ko najdeš ohlajeno pivo v paškem morju. Na zdravje!
mini-DSC_0688

Travarica in morski Pag

Kaj bi človek hotel še več?! Domača travarica, na izletu z ladjico Kuna, lastnik Ivica Radan. Super je bilo. 🙂
Več o izletu si lahko preberete ob kliku na naslednji članek: Raziskovanje obale Paških vrat.

Domača travarica, na izletu z ladjico Kuna, lastnik Ivica Radan. Super je bilo. :-)
Domača travarica, na izletu z ladjico Kuna, lastnik Ivica Radan. Super je bilo. 🙂