Svetovno za na plažo

Ko greste na svoj najljubši kotiček na plaži ali ko se, kot pravi poznavalci Paga, odpravite do svojega skritega kotička, nesete s seboj tudi tiste majhne prigrizke in najnujnejše napitke. Uživajte jih na nov način. Uporabite Pick&Go.


Pick& Go je svetovna novost za ljubitelje lepih doživetij na prostem. Kaj je lahko lepšega od ur na vaši plaži ali od malice na potepu v notranjost otoka? Ker lepo doživetje in lepoto okolja tu in tam zmoti embalaža prigrizkov in napitkov, užitek grizljanja pa pomanjkanje priročnega pribora, je čas, da spoznate izvirno zasnovan piknik set. Polepšal vam bo vsak potep in postanek!

11-delni set Pick&Go iz slovenske Plastike Skaza je letošnja velika svetovna novost za ljubitelje življenja na prostem. 2 odlično oblikovani in trpežni posodi s pokrovom, ki odlično tesni, cedilo, 4 krožniki in 4 lončki se zaradi inovativne oblike zložijo na najmanjši prostor in s trakom povežejo v lahko prenosljiv set.

Zanj se zlahka najde prostor v avtu, avtodomu, kamp prikolici, na kolesu ali pa – kar je na morju še posebej pogosto – kar v roki ali na rami. Priročen, kot je, bo pravi sopotnik tudi na potepu z gumenjakom ali na kakšni drugi paški avanturi.

Predstavljajte si, da lahko iz na prvi pogled majhne in lepo oblikovane krogle v trenutku pričarate pogrinjek zase, za vaju ali za vašo družino. Sadje, ki bo potešilo prvo lakoto otrok, imate na cedilu, postrežete ga na krožnikih. Tiste hrustljave kruhke postrežete v posodi. Pijačo natočite v kozarčke. V lepoti narave uživate na lep način. S stilom! Če ste poznavalci užitnih divjih rastlin, na jutranjem pohodu v notranjost otoka morda kar spotoma najdete sestavine za posebne počitniške užitke. Če za okrepčilo najraje poskrbite na svojem kamp prostoru ali na balkonu apartmaja, vam Pick&Go ponuja pripomočke za postrežbo v vašem stilu in brez odvisnosti od nikoli povsem popolne opreme v vašem počitniškem bivališču.

Kjerkoli in kakorkoli ga boste uporabili, ste lahko ponosni na svojo izbiro tudi zato, ker je prijazna do okolja. Pick&Go je prvi izdelek iz kategorije Skazinih novih izdelkov z oznako ecoBiB. To boste našli le na izdelkih, ki so izdelani iz materiala na rastlinski osnovi. Obnovljive naravne surovine so pridelane na strogo nadzorovan način, ki preprečuje dolgoročno škodljive vplive na okolje. Material ni v celoti razgradljiv, ga je pa mogoče 100-odstotno reciklirati.

Pick&Go je že na voljo na številnih prodajnih mestih in v spletni trgovini www.pick-go.com. Izberite ga v barvni različici, ki se sklada z vašim počitniškim razpoloženjem!

Rovinj – lep, kot bi ga narisal

Mesto, ki ga z morske strani varuje visoka obala in zidovi hiš, ki so zgrajene na strmih stenah. Mesto, ki je proti kopnem obdano z mestnim obzidjem. Mesto, nad katerim kraljuje baročna cerkev Sv. Eufemije. S stolpa cerkve pa se razteza čudovit pogled na barvite strehe in dimnike v mestu, na trge in ulice, na ladje in čolne v luki, na marino z jahtami ter na okoliške otoke. To je Rovinj.

Rovinj, foto HTZ in Dejan Hren

Je istrsko mesto z edinstvenim starim mestnim jedrom, katerega osrčje je prepleteno z slikovitimi ulicami, ki vodijo do znamenitih malih trgov v njem.  Gostom ponuja vrhunske kulinarične užitke, v začetku leta 2017 si je ravno restavracija Monte v Rovinju prislužila tudi prvo Michelinovo zvezdico.  Privlačen je tudi zaradi veliko kulturno – zgodovinskih znamenitosti, kakor same naravne dediščine in kristalno čistega morja. V Rovinju lahko doživimo najbolj romantične trenutke, v poletnem času pa ponuja gostom tudi odlično zabavo.  Rovinj ponuja pestro izbiro za rekreativne aktivnosti, od potapljanja, jadranja, plezanja, vožnje s kolesom do sprehodov po čudoviti pokrajini. V Rovinju se nahajajo hoteli visoke kakovosti, kakor tudi kampi  in turistična naselja. Rovinj vedno znova navdušuje in je zagotovo destinacija, ki sodi med najboljšo izbiro za preživljanje počitnic ali vikenda na hrvaški obali.

Mesto Rovinj leži na zahodni obali istrskega polotoka, na t.i. imenovanem področju rdeče Istre (ital. terrarosa), med krajema Poreč in Pula ter pod Limskim kanalom, katerega si deli skupaj z Vrsarjem.  Pred obalo Rovinja se nahaja t.i. rovinjski arhipelag, v katerem je 22 otokov in otočkov, največja otoka med njimi sta otok Sv. Andrija in otok sv. Katarina.

Rovinj ima dve pristanišči; severno, za tovorne ladje in južno, namenjeno ostalim plovilom. V Rovinju je znana pomorsko biološka raziskovalna postaja. V okolici so znana nahajališča boksitove rude. Poleg industrije (tobačna industrija in predelava rib), je Rovinj tudi zelo pomembna turistična destinacija na Hrvaškem saj že par let zaseda najvišja mesta po številu nočitev.

Ko govorimo o Rovinju ne moremo mimo bogate zgodovine. Do 18. stoletja se je Rovinj imenoval  Mons Albanus, imel je debele stene in sedem mestnih vrat. Staro  mestno jedro je bilo prepleteno z ozkimi kamnitimi ulicami, ki so vodile do majhnih mestnih trgov, kjer so bili zgrajeni številni kulturni spomeniki.  Ob koncu 18. stoletja je bil kanal zakopan, s čimer se je mesto razširilo zunaj dotedanjih mestnih  zidov in je tudi staro mestno jedro na otoku postalo del polotoka.

Foto HZ in Dejan Hren

Leta 1963 je bilo mesto razglašeno za kulturni spomenik za edinstvenost centra mesta. Zaradi omejenosti pri prostoru so v centru gradili ozke hiše, ozke ulice in majhne trge med njimi. Posebnost mesta  sta dve mestni jedri  in značilno grajeni dimniki.

Med kulturno – zgodovinske znamenitosti spada med drugimi tudi Mestna ura, ki se nahaja na glavnem trgu v Rovinju in je bila včasih stolp na južnem voglu nekdanjega obzidja. V neposredni bližini pa je bila v letu 1959 zgrajena tudi fontana, kjer se gosti in domačini radi ustavijo, se odpočijejo, golobi pa se v njej radi odžejajo.

Kot rečeno je bil že v 7. stoletju Rovinj obdan z mestnim obzidjem, ki so mu kasneje dodali  mestne stolpe, imelo pa je sedem vrat, od katerih so ohranjene Vrata sv. Benedikta, Portica in Vrata Sv. Križa.

Balbijev lok se danes nahaja na mestu, kjer so bila nekdaj glavna vrata v staro mestno jedro, zgrajen je bil v času načelnika Daniela Balbija, o čemer priča tudi napis na kamniti plošči, ki je na samem loku.

Največji spomenik v mestu pa je cerkev sv. Eufemije,  v širino meri 30 m in v dolžino 51 m.  Do 10. stoletja  se je na tem mestu nahajala cerkev Sv. Jurja. Njegov kip se nahaja še danes na glavnem oltarju cerkve sv. Eufemije.  Zvonik  so začeli graditi v letu 1651, gradnja pa je trajala celih 26 let. Na vrhu zvonika  je od leta 1758 postavljen velik bakren kip sv. Eufemije, ki se vrti okoli lastne osi v smeri vetra, prej pa  je bil na tem mestu do leta 1756 lesen kip, ki ga je uničila strela.

Kdo sploh je sv. Eufemije?

Legenda o sv. Eufemiji pravi, da so zgodaj zjutraj leta 800 cerkveni zvonovi vznemirjeni zvonili. Meščani so pohiteli k morju. Po morju je kot kamnita ladja priplaval marmorni sarkofag. Navdušeni Rovinjčani so z volovskimi in konjskimi vpregami poskušali odvleči kamnito grobnico v mesto, vendar neuspešno. Pomagale niso niti močne mišice niti človeška iznajdljivost, na koncu koncev je pomagal šele Bog s svojo »božjo intervencijo«. Malemu dečku se je namreč prikazala svetnica in mu dejala: »Jaz sem Eufemija Kalcedonska, ki sem s svojo krvjo zaročila Jezusa. Ti boš izvlekel kamnito ladjo s svojim telesom.“ In res je pred začudenim ljudstvom deček vpregel svoje slabotno telico in odvlekel sarkofag od obale do cerkve na vrhu mestnega hriba.

Tam so ga odprli in zagledali nepremično telo prelepega dekleta. Poleg nje se je nahajal zvitek pergamenta, na katerem je pisalo: Hoc est corpus Euphemiae Sancte! To je telo svete Eufemije, device mučenice iz Kalcedona, rojene za nebo 16. septembra Gospodovega leta 304. Kar je čudežno je, da se z zgodbo o sveti Eufemiji več kot 1200 let po njenem nastanku, še dandanes prične vsaka zgodba o Rovinju. Ne samo, da je kalcedonska svetnica še danes slavljena zaščitnica mesta, tudi pri iskanju skritega pomena začetka turizma v Rovinju lahko odkrijemo povezavo z legendo o sveti Eufemiji.  Namreč, na njen dan, 16. september, je Rovinj vedno bolj postajal največji prostor za srečevanje v Istri.

Po omembi najpomembnejših kulturno – zgodovinskih spomenikov je v Rovinju potrebno izpostaviti tudi spomenike naravne dediščine. Mednje sodijo Rovinjski otoki in priobalno področje. Razčlenjena obala, hrastov gozd (črnika) z alpskim in sredozemskim borom, kakor tudi specifična poljedelska območja osvajajo s svojo lepoto in ohranjenostjo. Področje  se razteza od rta Sv. Ivana do Barbarige in obsega vseh dvajset rovinjskih otokov ter otočkov in območje ob obali do 500 metrov v kopno. Rdeči otok (Crveni otok) je s svojimi 23 hektarji površine največji otok v rovinjskem arhipelagu, med tem ko se za njim nahaja prekrasen otok Katarina, prava znamenitost rastlinskega sveta – botaniki so tu zabeležili kar 456 vrst rastlin.

Park – gozd Zlatni rt je ena od največjih naravnih znamenitosti v Rovinju, v letu 1961 je proglašen za zaščiteni park – gozd. Zlatni rt je idealen kraj za različne športne aktivnosti , kot so tek, kolesarjenje, pravi raj pa je tudi za ljubitelje prostega plezanja, saj se v njem nahaja  popularno plezališče. Vertikalna stena je le 20 m oddaljena od morja in obrnjena je na zahod, tako da lahko proti večeru plezalci uživajo v čudovitih sončnih zahodih in pogledu na rovinjski arhipelag. Gost pa se lahko preprosto tudi le sprehodi po Zlatnem rtu. Tudi plaže v Zlatnem rtu privabljajo goste, saj se tod nahajajo peščene plaže, primerne za otroke, kakor tudi kamnite plaže. Ob obali pa je poskrbljeno, da se lahko tudi okrepčate, saj je na poti več Beach barov. V parku Zlatni rt rastejo domače in udomačene rastlinske vrste, kot so skupnost hrastovega gozda (črnike) in alpskega bora, zasadili pa so tudi številne tuje vrste – cedro, pinijo ter nekaj deset vrst cipres, kar ustvarja še popolnejše sredozemsko vzdušje.

Močvirje Palud se nahaja v zalivu Palud, to je osem kilometrov jugozahodno od Rovinja, tod se nahaja prvi in zaenkrat edini “posebni ornitološki rezervat ” v Istri. V močvirju živi več kot 200 vrst ptic, med njimi fazani, jerebice in prepelice, divje race, črne liske, mali ponirki in tukalice, taščice, detelji… V močvirju Palud imate tudi organizirano opazovanje ptic.

V širši okolici Rovinja si lahko ogledate kamnolom Fantazija, ki se nahaja v naselju Monfiorenzo, in je najboljši pokazatelj geoloških pojavov na kraškem področju. Poznana znamenitosti so še Soline, ki se nahajajo v bližini območja Valalta, kakor tudi Limski zaliv, kjer je poznana Romualdova pečina, do katere se je moč povzpeti skozi gozd, ki je dolg kar 360 m. V sami  jami pa so bili najdeni najstarejši ostanki pračloveka v Istri, poleg jamskega medveda, jamskega leva, leoparda, volka, lisice, rjavega medveda, jamske hijene, planinskega zajca…  V Rovinju pa si lahko gostje v akvariju, ki ima več kot 100 letno tradicijo ogledajo kako izgleda istrski podvodi svet.

Po tem, ko vidimo da je Rovinj bogat po kulturno – zgodovinskih, kakor tudi naravnih znamenitostih se vračamo nazaj v staro mestno jedro.

V Rovinju imajo nekatere ulice poseben sloves, ena od najbolj znanih ulic je Grisia, ki vodi od Balbijevega loka do cerkve sv. Eufemije. Ulica Grisia  ima sloves največje hrvaške razstave na prostem in jo radi poimenujejo, kar ulica umetnikov. Sprehod po njej je res enkratno in nepozabno doživetje. Dobro poznani sta še ulici Bregovita ulica, ki velja za najlepšo ulico v Rovinju in ulica Carrera, ki je poznana po galerijah in prodajalnah.

Ko je govora o Rovinju ne smemo pozabiti, da je Rovinj že od nekdaj znan kot ribiško mesto in ima bogato ribiško tradicijo, prepoznaven je postal predvsem po starem lesenem ribiškem čolnu z imenom batana, ki je sicer še dandanes del rovinjskega vsakdanjega življenja. Batinide pa so pesmi, ki so jih ribiči prepevali med ribolovom in krpanjem mrež.  Eden od muzejev v Rovinju je posvečen ravno batani, to je Eko – muzej »Hiša o batani«, v katerem je stalna razstava batan in ribolovnega orodja ter pripomočkov.

V Rovinju je poskrbljeno tudi za najbolj petične goste, saj je v mestu kar nekaj hotelov s petimi in štirimi zvezdicami, npr. Lone in Monte Mulini, Eden…, vrhunsko pa so urejena tudi turistična naselja v bližini mesta Rovinja, npr. Amarin. Poseben čar imajo seveda apartmaji v samem starem mestnem jedru.

Za obiskovalce in turiste je organizirano veliko dogodkov za zabavo, poleg tega, da v mesecu avgustu prirejajo Rovinjsko noč, je organiziranih veliko likovnih kolonij, slikarskih razstav, glasbenih festivalov in dogodkov, zelo poznan je poletni Salsa festival, povorke batan, srednjeveški dnevi, art programi…  Za bolj športne duše pa velja omeniti rokometne kampe, regate, biciklijade, turnirje vaterpola…., res pester program dogodkov.

Za konec….

Rovinj, na čudoviti istrski obali, ni slučajno poznan kot najbolj romantičen kraj v Sredozemlju, resnično mu staro mestno jedro, prepredeno s slikovitimi, ozkimi ulicami, v katerih se nahajajo številne butične umetniške galerije, butiki, trgovinice, butični hoteli in restavracije, caffe bari, dajejo poseben pečat.

Najpomembnejše pa je, da je v Rovinju čutiti neko skrivnostno čarobnost, ki te vedno znova privlači in privlači.

Hrvaška obzidana mesta

Verjetno je Dubrovniško obzidje največja hrvaška znamenitost. So pa še druga hrvaška mesta, ki imajo svoje trdnjave in obzidja vsaj tako masivna in lepa kot Dubrovnik. V dolgi in burni zgodovini so mesta namreč morala imeti utrdbe, da so se lahko branila pred sovražniki. Oglejmo si jih nekaj.

Dubrovnik, foto HTZ in Ivo Pervan

STON: mesto Ston je od Dubrovnika oddaljeno 60 km. Stoletja nazaj je bil Dubrovnik (nekoč imenovan Republika Ragusa) obmorska mestna država, ki je vladal Stonu in njegovi sestrski vasici Mali Ston. Naselje je imelo velik strateški pomen, saj so bile tam soline in rudniki soli, ki so ogromno pripomogli k Dubrovniškemu bogastvu. Ker je predstavljala v tistih časih sol  ogromno vrednost, se je Dubrovnik neprestano spopadal s številnimi poskusi osvajalcev, ki so želeli zavzeti Ston. Tako so v 15. st. zgradili ogromne obrambne zidove.

Mesto so močno utrdili s petimi utrdbami, 30 kvadratnimi in 10 okroglimi stolpi vzdolž 7 km dolgega obzidja, z bivalnimi prostori na vogalih. V tistih časih je imelo celotno mesto znotraj obzidja le šest ulic: dvoje vrat sta bila edina vhoda. Celoten kompleks povezuje tri trdnjave, od katerih je ena zgrajena na hribu nad mestom.

Čeprav so bili deli obzidja delno porušeni v času Avstro-Ogrske oblasti v 19. st. (gradbeni material so uporabili za gradnjo drugih javnih zgradb), večina obzidja še danes stoji. Nekdaj imenovan »Veliki Evropski zid« je prestal tudi uničujoč potres  leta 1996. Po nekaj letih obnove so ga za turiste ponovno odprli v letu 2009.

Ston, foto HTZ in Zoran Jelaća

MOTOVUN: Mestece Motovun leži v samem centru Istre. Nastalo je v srednjem veku in je zgrajeno na 277 m visokem hribu. Če se želite nanj povzpeti peš, boste po 1052 stopnicah hodili po najdaljšem istrskem stopnišču. Motovun je bilo v srednjem veku pomembno vojaško oporišče. Zaradi njegovega obzidja mesta ni bilo moč preprosto osvojiti. Med vzponom boste uživali v izjemnem pogledu na pokrajino, zelena polja in bližnji Motovunski gozd.

Najstarejši deli obzidja so iz 11. in 12. st. Glavni branik je dograjen stoletje kasneje, v začetku 15. st. pa zraste Motuvun v gotsko trdnjavo.  Večino takratnega obdobja so mu vladali Benečani, ki so v utrditev mesta vložili celo premoženje. Kasneje pa so del zidu vseeno odstranili zaradi mirovnega sporazuma med Benetkami in Avstrijo. Danes je obzidje sprehajališče, kjer lahko uživamo v pogledu na prelepo okoliško pokrajino. Celotno mesto je povezano s sistemom zunanjih in notranjih utrdb, obzidje pa predstavlja enega največjih dosežkov beneške kolonialne arhitekture, z vplivom romanskega, renesančnega in gotskega stila.

Motovun, foto HTZ in Dejan Hren

KRK: Drugi največji in najbolj poseljen hrvaški otok, Krk, je naseljen že od mlajše kamene dobe. Obzidje okrog mesta so zgradili Benečani med 12. in 15. st. Iz tega časa sta tudi veliki stolp in glavna mestna vrata. Zgodovinski viri pogosto omenjajo obzidje, saj ga je beneška vlada stalno dograjevala in utrjevala. Arheološka dognanja so pokazala, da je imelo mesto še vsaj sedem drugih stolpov. In ne samo to, odkrili so tudi, da so že prejšnji prebivalci otoka, Rimljani, zgradili tu svoje obzidje že okrog 1. st. pr. n. št.

Krk, foto HTZ in Ivo Bioćina

GROŽNJAN: Grožnjan je skriti biser Istre. V zgodovinskih zapisih se prvič omenja leta 1102, varno zasidran na hribčku nad dolino reke Mirne. Deli obzidja, ki stojijo danes, so bili večinoma zgrajeni v 14. st., med 1360 in 1367. Poveljnik Umaga, Pietro Dolfin,  je svoj sedež prestavil v Grožnjan in utrdil mestno obrambo. Zidove so ponovno prenovili v sklopu varnostnih ukrepov pred morebitnimi otomanskimi napadi l. 1446. Če se povzpnete na obzidje, lahko vidite celo Jadransko morje. Mesto se je razvilo na ostankih predzgodovinskih naselbin, ki so jih Rimljani kasneje uporabili za gradnjo svoje trdnjave. Turisti si lahko ogledajo 4 rimske nagrobnike v mestni Beneški loži, ki je služila kot zbirališče plemičev in so jo zgradili l. 1557. Druge zgodovinske znamenitosti so še cerkev Sv. Vida (katerega oltar je darilo papeža Pija VII, ki je zatrjeval, da ima posebne moči) in z zidaki lepo okrašena Grožnjanska kapela.

Mesto danes slovi kot »mesto umetnikov« s kar 64 galerijami. Znano je po slikarski koloniji, kamor prispejo slikarji in kiparji, da bi renovirali zapuščene hiše in jih spremenili v umetniška dela. Hiše stojijo blizu ena drugi, mesto pa ima še vedno srednjeveški pridih: najnovejša zgradba je stara 275 let! V dolgi in razgibani zgodovini je mesto večkrat menjalo vladarja in je bilo v posesti številnih beneških plemiških družin.

Grožnjan, foto HTZ in Dejan Hren

KORČULA: Korčula je mesto na otoku z istim imenom. Najprej so tok naselili Grki, kasneje Iliri in nazadnje Hrvati v 9. st. Od 14. st. je mesto obdano z debelimi mestnimi zidovi. Mesto ima oblikovno zasnovo ribjih kosti: ozke uličice se odcepljajo iz glavne hrbtenične ulice, kar spominja na ribje okostje.

Tako obliko so uporabili, da so zmanjšali vpliv vročega sonca in močnih vetrov. Danes je celotno zgodovinsko jedro, Staro mesto, obdano z ovalno oblikovanim obzidjem, ki ščiti mesto pred napadi z morja in kopnega. Nekoč je imelo 15 stolpov, ostala sta le še 2, Balbi in Capello (oba iz 15. st.). V utrjeno staro mesto vodita le dva vhoda: t.i. Kopna vrata iz 1650. leta pod štirikotnim stolpom Revelin, in Morska vrata, ki vodijo iz mestnega pristanišča.

Kot lahko vidite, je na Hrvaškem še več drugih mest z impresivnimi obzidji, ne le Dubrovniškim. Svoj vojaški namen so izgubila že več stoletij nazaj, sedaj pa so spomenik nekega drugega, že davno minulega časa.

Korčula, foto TZ

Kako obvladovati morsko bolezen?

Morska bolezen nam lahko pošteno zagreni doživetje in uživanje na morju. Nekateri je niti ne čutijo, drugi pa ob njej močno trpijo. Se da pomagati?

Foto: HTZ in Damir Kvajo

Približno tri četrtine rednih morjeplovcev se privadi na zibanje ladje in jih morska bolezen  ne prizadene. Kljub temu pa je morska bolezen precej pogosta med »svežimi« jadralci, zato smo zbrali nekaj uporabnih nasvetov, ki vam bodo pomagali obvladati in preprečiti to neprijetno stanje.

Vzemite zdravila

Obstaja kar nekaj  zdravil proti morski bolezni, ki so precej učinkovita (najbolj znani sta Dramamine in Bonine). Vendar ne pozabite, da lahko včasih povzročijo tudi zaspanost, kar pa na ladji gotovo ni najbolje. Vzemite jih vsaj dve uri pred vkrcanjem.

Odložite daljnogled!

Raziskave so pokazale, da vsako delo, ki zahteva osredotočenost ali gledanje skozi daljnogled, zmede vaše možgane in poslabša morsko bolezen. Raje se zaposlite s fizičnimi opravili, pri čemer imejte glavo dvignjeno in uporabljajte daljnogled le, kadar je to res potrebno.

Ostanite na sredini

Gibanje ladje je manj občutno, če stojite na njeni sredini: dviganje in spuščanje po valovih bo znatno manjše na sredini kot na krmi, premcu ali jamboru.

 Glejte obzorje

Morda bo zvenelo nenavadno, vendar je strmenje v obzorje najboljši in najpreprostejši način pri premagovanju slabosti. Gledajoč oddaljeno, negibno obzorje boste vašim možganom pomagali, da se umirijo in dosežejo notranje ravnovesje.

 Bodite na palubi, kadar je le mogoče

Kljub temu, da nas mika, da bi šli v podpalubje, je v resnici bolje ostati na svežem zraku na palubi. Če greste dol, vaši možgani ne bodo mogli uskladiti zmede v notranjem ušesu, ki nastane zaradi zibanja ladje.

Foto: HTZ.

Kupite zapestni trak

Obstajajo posebni zapestni trakovi, ki lahko rešijo vaše težave; kupite lahko magnetne ali akupresurne trakove. Tako eni kot drugi ustvarjajo rahel pritisk na spodnji strani roke in na tak način preprečujejo morsko bolezen..

Uporabite obliž

Priljubljeno zdravilo na recept proti morski bolezni je scopolamine obliž. Podoben je navadnemu obližu in vsebuje majhen odmerek zdravila, ki se sprošča v kožo. Običajno se namestijo za ušesom in so pri profesionalcih zelo priljubljeni, saj jim omogočajo dolgotrajno delo, ne da bi jih prizadela morska bolezen. Lahko jih kupite tudi v obliki tablet.

Žvečilni gumi in sladkarije

Tako sladkor kot žvečenje (kar pomaga zamotiti možgane) bosta vaša zaveznika v boju proti morski bolezni, zato imejte a krovu vedno nekaj sladkarij in žvečilnih.

 Gazirane pijače

Ko že omenjamo sladkor, gazirane pijače, kot je cola, vam bodo prav tako pomagale pri blažitvi milejših oblik morske bolezni. Že res, da niso zdrave, vendar vam bo presnova sladkorja hitro dala energijo in vas poživila. Na splošno pa velja, da na ladji ne pijte alkohola ter se izogibajte mastni in začinjeni hrani.

 Naravna olja

Pomagajo vam lahko tudi izdelki iz naravnih olj, kot npr. Motioneaze. To je mešanica različnih naravnih olj, ki si jo nakapamo za uho. Običajno prične delovati že po nekaj minutah in jo lahko uporabimo tudi,  ko oseba že prične kazati znake morske bolezni. Varno je tudi za otroke.

»Turisti so vedno bolj zahtevni«

V intervjuju magistra Mirjana Ivanuša Bezjak med drugim pove tudi: Vsak gost si želi biti VIP gost. Kjer VIP pomeni very INDIVIDUAL person – zelo individualna oseba. Želi biti sprejet in obravnavan kot unikatna individualna oseba.

Mirjana Ivanuša Bezjak

Tokrat intervjuvamo magistro Mirjano Ivanušo Bezjak. Osnovno sliko o njej in o njenem delu si lahko ustvarimo hitro, takoj ko preberemo nekaj odstavkov na svetovno znani wikipediji ali pa na njeni domači spletni strani http://www.ivanusa-mirjana.si/. Že bežen pogled na omenjeni spletni mesti nam  izda, da imamo pred seboj odlično strokovnjakinjo, ki se – očitno – nikoli ne skriva pred delom. Z njo se bomo pogovarjali predvsem o turizmu, ostale teme bomo pustili več ali manj »na miru«.

Pa začnimo. Gospa Mirjana Ivanuša Bezjak, na vaše ime sem naletel ob omembi turistične knjige z naslovom Prisrčno dobrodošli ter podnaslovom gostoljubnost in prisrčnost v turizmu in storitvenih dejavnostih. Kolikor sem zasledil je knjiga delo treh avtorjev, Karmen Barabaš in Boštjana Humskega, dveh študentov Fakultete za komercialne in poslovne vede iz Celja, in vas, njune visokošolske učiteljice. Knjiga je bila izdana leta 2012, sedaj pa je že razprodana. Očitno je ljudem všeč. Zakaj? Kaj je vam osebno najbolj všeč pri knjigi?

Očitno je določen krog oseb, ki delajo v turizmu in gostinstvu prepoznal koristnost in uporabnost knjige. Poleg knjige, kjer najdejo bralci mnogo uporabnih nasvetov in primerov ter osnutkov kodeksa sem še posebej vesela delavnic o gostoljubnosti, ki jih izvajam po celi Sloveniji. Na delavnicah se z udeleženci pogovarjamo o gostoljubnosti in kako jo dajemo gostom in kako jo oni občutijo ter kaj pričakujejo.

Čeprav je bila knjiga izdana že pred nekaj leti, se mi zdi, kot da je bila napisana včeraj. Tudi na mini turističnem portalu www.pag.si, ki ima v fokusu »hrvaško apartmajsko ponudbo«, ugotavljamo, da imata gostoljubnost in prisrčnost v turizmu zmeraj pomembnejšo vlogo?

Gostoljubnost (ang. Hospitality, nem. Gastfreundschaft, it. Ospitalità, rus. гостеприимство) je topel in darežljiv sprejem obiskovalca – tujca. Biti gostoljuben torej pomeni skrb in spoštovanje drugega bitja. Vključuje odnose in procese med gostom ter gostiteljem.sem napisala v knjigi. Turist-gost je oseba,ki se je odločila da bo svoj prosti čas namenila za potovanje in spoznavanje novih krajev in kot gost si želi biti sprejet in obravnavan z veliko mero gostoljubnosti. V današnjem času družbenih medijev in digitalnosti ter hitrega tempa življenja si želimo ponovno pristnega človeškega stika in topline ter domačnosti ter čiste narave in občutka varnosti.

Foto: HTZ

V vaši knjigi sem prebral, da je gostoljubnost topel in darežljiv sprejem obiskovalca – tujca. Da biti gostoljuben pomeni skrb in spoštovanje drugega bitja. Kako vi ocenjujete, kako važna je gostoljubnost? Verjetno je tudi pomembnejša od same kakovosti apartmaja ali njegove lokacije?

Lokacija in apartma dobita pravo vrednost samo v primeru, da jo spremlja človeška gostoljubnost in prisrčnost ter domačnost in toplina. To kar si danes želimo je  odnos »human to human« – človek za in s človekom. Če pa k temu dodamo še dobro in avtentično lokalno hrano in običaje – pa smo gosta »očarali«. Gost nas ves čas opazuje in si ne bo zapomnil kaj je jedel ali delal- zapomnil si bo, kako se je pri tem počutil. Domov bo odnesel svoje spomine in doživetja ter počutje.

Dobra opremljenost objektov (hotelov ali apartmajev), lokalna hrana, čista narava, dobro predstavljena kulturna dediščina, aktualne aktivnosti ter gostoljubnost so pot do srca (skorajda) vsakega turista. Če pa smo pozorni se v predhodnem stavku skriva neverjetno veliko možnosti (in seveda tudi dodatnih izzivov), da za skorajda vsakega posameznega gosta ustvarimo »unikatni turistični program« oziroma, da mu pri tem vsaj čim bolj izdatno pomagamo.

Vsak gost si želi biti VIP gost. Kjer VIP pomeni very INDIVIDUAL person- zelo individualna oseba. Želi biti sprejet in obravnavan kot unikatna individualna oseba.

Zelo zanimiv je prikaz znane Maslowe teorije potreb na primeru turistov in njihovih potreb in pričakovanj.

Maslow je v svoji znani teoriji hierarhije potrebe ljudi razdelil na 5 stopenj:

  1. fiziološke potrebe (hrana,voda, kisik, spanje, …),
  2. potrebe po varnosti in zaščiti (fizični, materialni, čustveni, zdravstveni, itn.),
  3. socialne potrebe (prijateljstvo, ljubezen, pripadnost),
  4. potrebe po spoštovanju in samospo­štovanju, ugledu,
  5. potrebe po samouresničevanju, samo­potrjevanju (razvoj sposobnosti, kreativnost).

 

Model Maslowe hierarhije potreb

Potrebe in pričakovanja turistov na podlagi Maslowe teorije potreb lahko prikažemo s sledečimi stopnjami ki se povezujejo z področjem turizma – predvsem potovanj (Mill in Morrison):

  1. Osebe, ki potujejo z namenom pobegniti pred vsakdanjostjo ter se odpočiti ali se sprostiti od vsakodnevnih stresnih situacij; tako iščejo zadovoljitev osnovnih fizioloških potreb.
  2. Osebe, ki potujejo iz zdravstveno-rekreacijskih razlogov; tako iščejo zadovoljitev potreb po varnosti.
  3. Osebe, ki potujejo v okviru organizirane skupine preko turistične agencije; iščejo zadovoljitev socialnih potreb.
  4. Osebe, ki potujejo na prestižne kraje in iščejo luksuzne oblike potovanj, ki jih okolici tudi pokažejo; tako iščejo zadovoljitev potreb po spoštovanju, samospoštovanju in ugledu. Potovanja vsekakor krepijo in povečujejo status posameznika v okolici ter njega samega.
  5. Osebe, ki potujejo na potovanjih najdejo izpolnitev svojih notranjih želja in želje po raziskovanju sebe ter okolice, s tem kar najbolje izkoristijo prosti čas, ki so ga namenili v določeno potovanje. S tem iščejo zadovoljitev potreb po lastnem samouresničevanju in samopotrjevanju.

V kolikor gledamo na turiste z vidika njihovih potreb in pričakovanj je lahko takšen prikaz Maslowe piramide zanimiv za razumevanje turistov (kot različnih ciljnih skupin z različnimi pričakovanji in finančnimi zmožnostmi) ter dobra osnova za kreiranje različnih (vsebinskih in cenovnih) turističnih paketov. Posebno pozornost velja nameniti starostnikom iz tujine, ki premalo poznajo našo državo in njene danosti in lepote.  Turisti iz točke 5 saj najpetičnejši gostje, ki jim lahko ponudimo visoke cenovne pakete- vendar jih je le za vrh piramide. Nato sledijo še štiri (cenovno in vsebinsko) različne skupine.

Vsak ponudnik turistične namestitve mora vedeti katera je njegova ciljna skupine ( iz zgornje piramide).


Zdi se, da v zadnjih letih turisti od lastnikov apartmajev pričakujemo, da se nam bodo posvetili na zelo osebni ravni. Da nas bodo skorajda »vključili v del svojega življenja«?

Beseda gostitelj izhaja iz besede »gost«.- gostiti gosta. Današnji turisti- naši gostje se zelo zahtevni in osveščeni. Želijo in pričakujejo »value for money« – vrednost storitve za svoj denar. Pa naj se sliši nenavadno- velike svetovne prestolnice so oblegane in preplavljene z turisti, ki motijo in »ogrožajo« življenje domačinov.  Zato se pojavlja trend iskanja in obiskovanja manj znanih in komercializiranih krajev oz. destinacij. Nova turistična strategija Kopenhagna se usmerjena v turista, ki bo del mestne so-seščine in ne moteč element.

Strokovnjaki nas učite, da je pridobiti novega gosta vsaj šestkrat dražje kot pa ohraniti starega. Tudi če se lastniki apartmajev zavedajo, da je »vsak gost kralj«, je pred njimi zelo težka naloga. Na kaj naj bodo pozorni, čemu naj posvečajo čim več časa in več truda?

Nasvet se skriva v dveh akrostihih, ki so navedenih v nadaljevanju pogovora. Vsak zaposleni oz. osebe, ki delajo s turisti se morajo vprašati: Kaj pa bi si jaz želel in pričakoval če bi bil v vlogi gosta? In ponovno pridemo do človeškega elementa: prijaznost, prisrčnost, gostoljubnost, spoštovanje, poslovnost, strokovnost, informiranje o dogodkih v okolici, poznavanje znamenitosti v kraju in okolici …

Nekoč, v tistih starih socialističnih časih, pa tudi še v tistih mladih državno-tvornih, se je zdelo, da je turizem zelo, zelo enostaven. Z družino ali dobro družbo si se odpeljal na morje, nekam tja na jug,  s seboj si imel prtljažnik poln hrane in predvsem domačega vina, ki si ga  rade volje delil z vsakim, ki si ga srečal v senci ob morju.  Namerno posplošujem … Sedaj, danes pa se zdi, da je vsak turist izredno zahteven. Za svoj težko prigaran denar zahteva mnogo. Zahteva lepe in čiste apartmaje, udobne postelje, predvsem pa zahteva izkustva. Adrenalin, zabavo, kulturo in zgodovino, lokalno kulinariko. In želi si še stik z lastnikom apartmaja, od njega pričakuje, da postaneta »najboljša prijatelja takoj, čez noč«.

Gostje – turisti so vedno bolj zahtevni. Zato morajo ponudniki apartmajev glede na opremljenost in kategorizacijo ter  cenovni razred definirati- katera je njihova ciljna skupina gostov in koliko osebja potrebujejo, da bodo lahko gostu ponudili obljubljeno in pričakovano storitev. Ob tem pa  imajo gostje iz različnih držav ter kulturnih in verskih okolij popolnoma drugačna pričakovanja. Ob tem ne smejo pozabiti na ponudbo, ki jo nudi gostu destinacija v kateri se nahaja apartma. Gost v apartmaju samo prespi in zajtrkuje. Ostalih 12 ur dneva pa preživi izven apartmaja – v destinaciji ( praviloma izleti in ogledi krajev ter dogodkov do 50 km oddaljenosti)

V hotelih, v vaši knjigi je omenjena veriga hotelov Ritz – Carlton, se trudijo doseči »waufaktor  oziroma wau efekt«. To pomeni, da ste postreženi oziroma obravnavani kot nikjer drugje. Ali lahko tudi lastniki apartmajev pri gostih dosežejo vsaj nek manjši wau efekt? Imate za njih kakšen nasvet, kakšen dober primer?

Wau faktor se doseže z malimi stvarmi in drobnimi pozornostmi in »srčno kulturo«, ki jo turistični delavec glede na situacijo ponudi oz. izvede gostu. To je lahko prijetna pozdravna vizitka v apartmaju, sveže sadje ali hrana ob prihodu. To je lahko časopis ali knjiga. To je lahko igrača za otroka. Ali očiščen avto, ki ga je zametel sneg. Ali steklenica z vodo ob odhodu in načrt najbližje okolice. Recept za dobro pecivo, dodaten vzglavnik na postelji, aspirin za osebo, ki jo boli glava, pogovor z gostom o določeni tematiki, vabilo na dogodek, vožnja s čolnom, pogovor z domačini, …  Ob tem pa ne smemo pozabiti, da so gostje iz petih različnih starostnih generacij:

  • generacija veteranov, ki so rojeni v obdobju od leta 1922 do 1943,
  • generacija »otrok blaginje« ali tako imenovani »babyboomersi«, rojeni od leta 1944 do 1960,
  • generacija X, rojena v obdobju od leta 1961 do 1980,
  • generacija Y ali tako imenovani »nekstersi«, rojeni od leta 1981 naprej
  • generacija Z ali »Internet« generacija ali »Igeneracija« rojeni po letu 1994

 Vsaka od teh generacij ima druge vrednote, poglede in pričakovanja. Vsaka generacija zahteva od turističnih delavcev drugačen pristop, drugačno komunikacijo in drugačno ponudbo in tehnično opremljenost apartmajev. Zato je pomembno, da se vsi zaposleni v turizmu oz. v posameznem apartmaju pogovarjajo in delijo izkušnje, ki so jih imeli z gosti različnih starostnih generacij. Največji izziv pred turističnimi delavci je medgeneracijsko sodelovanje zaposlenih ter prenos znanja in izkušenj med starostnimi generacijami. Ob pomanjkanju (mlajših) delavcev v gostinstvu so velik neizkoriščen potencial (zdravi in čili ter aktivni) upokojenci. Ni naključje, da je Mcdonalds v svoje restavracije vključil upokojence.

Foto: HTZ

V povabilu k sodelovanju so napisali:

Zaposlovanje upokojencev

Izkušnje starejših in energija mlajših

V McDonald’su verjamemo, da sta energija mladih in izkušnje ter toplina starejših zmagovalna kombinacija, ki lahko ustvari pravo družinsko vzdušje tako v kolektivu kot v restavraciji. Verjamemo tudi, da si številni upokojenci še vedno želite delovnih izzivov, občutka koristnosti in druženja ter da marsikomu pride prav dodaten zaslužek. Zato vas vabimo, da se pridružite naši zmagovalni ekipi.

Skrb za urejenost in druženje z gosti

Delo v McDonald’su, kamor zahajajo obiskovalci vseh starosti in kjer se dogodivščine nikoli ne nehajo, je dobra priložnost, da vaši dnevi ostanejo razgibani in polni družbe. V restavracijah, ki so bolj družinsko orientirane, boste skrbeli za urejenost jedilnice, odnesli kak pozabljen pladenj, obrisali mizo in seveda rekli besedo ali dve z našimi gosti. Saj vemo, da ni pravega družinskega kosila, če ni zraven babice ali dedka.( https://www.mcdonalds.si/zaposlitev/zaposlovanje-upokojencev/)

Slediti so jim začela tudi druga podjetja in trgovine. Samo vprašanje časa je, da bodo začeli upokojence vključevati tudi turistični delavci.

Ko se vozimo ob hrvaški obali opazimo nešteto apartmajskih naselij. Hrvati tudi sedaj pospešeno gradijo (predvsem hotele, pa še zmeraj tudi apartmaje). In ko kot gost prispeš v  takšno apartmajsko naselje, ponavadi kaj hitro ugotoviš, da imajo lastniki polne roke dela, da pa to delo vendarle ne vpliva pozitivno na našo boljšo raven dopustniškega doživetja. Lastniki so namreč, večinoma, obremenjeni z opravili, ki nam ravno ne polepšajo dopusta: ukvarjajo se s čiščenjem, odgovarjanjem na pošto, še zmeraj reklamirajo na spletu, brkljajo okrog hiše … da pa bi se konkretno posvetili gostu in njegovim težavam ali željam … tega pa ne doživimo pogosto.

Priznajmo, tudi hrvaški (poletni) turizem se je skomerzializiral. In sezona traja največ pet mesecev. Tudi oni so prisiljeni racionalizirati število zaposlenih – žal v škodo gostov. Morda bodo prepoznali upokojence kot primerno dodatno pomoč v sezoni.

Tudi na Hrvaškem, tako kot v Sloveniji, opažamo premajhno sodelovanje med turističnimi deležniki. Vsak okopava svoj vrtiček … kaj se dogaja pri sosedu pa ga sploh ne zanima. Kaj šele, da bi kakšnega gosta z veseljem poslali naprej … da se ima lepo in hkrati dodatno zapravlja svoj denar, ki je pa naš zaslužek. Kaj lahko poveste na to temo? Ali ne bi bilo bolje, da vsi, ki se pripravljamo na prihod gosta, včasih stopimo skupaj in naredimo »kaj pametnega«?

Destinacijski management pomeni povezovanje vseh turističnih deležnikov. To pa nam in Hrvatom ne gre najbolj od rok. Sistemi delovanja TIC-ov in drugih javnih zavodov in inštitucij ni povezal turističnih delavcev na lokalnem nivoju niti na regijskem niti na nacionalnem. Tudi sami se ne povezujejo dovolj med seboj. V mnogih primerih s(m)o si konkurenca. Vendar se pojavljajo posamezni primeri povezovanj na osnovi iniciative nekaterih posameznikov in podjetij. Dobri primeri so zadruge in kooperative in nekatera socialna podjetja. Še vedno velja pregovor: v slogi je moč.  In dejstvo, da ko imaš okoli sebe več enako mislečih oseb se začne spreminjati zavedanje in temu nato sledijo aktivnosti.

Foto: HTZ

Za začetek sva bila kar izčrpna (mogoče kdaj narediva še drug intervju). Za konec še nekaj krajših vprašanj. Kam vi radi zahajate na dopust? Zakaj tja? Ste pozorni na napake, ki jih delajo turistični delavci in jih na te tudi opozorite?

Najraje grem na dopust v različne dele Slovenije. Vedno znova sem presenečena nad kraji in naravo in ljudmi, ki jih ne poznamo dovolj.

Ne morem iz svoje kože in turistične delavce pozorno opazujem. Primere dobrih in slabih praks delim nato s svojimi študenti in v člankih. Npr. v Budimpešti in v Zagrebu sem šla na kavo v pet različnih hotelov in nato naredila primerjavo v načinu strežbe in storitve ter gostoljubnosti strežnega osebja in ponudbi časopisov.

Ob koncu, kam pluje svetovni turizem, evropski, hrvaški, slovenski? Kakšni so trendi, kaj lahko od turizma pričakujemo v naslednjih 10-ih letih?

Turizem je kot denar – plaha ptica, ki jo skrbi (lastna) varnost. Celo leto varčujemo za 14 dni, ki jih bomo namenili dopustu oz. izletu. Nestabilnost in občutek ogroženosti na določeni lokaciji hitro preženejo turiste za nekaj mesecev. Tudi gospodarsko stanje in kupna moč prebivalcev v posamezni državi vplivajo na navade in lokacij potovanj oz. letovanj. Poglejte infografe in napovedi svetovnega turizma 2020.

Slika goldrush

Growing towards expo 2020

Halal travel

Chaos to collaboration

Trenutno se pripravlja Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Žal nam jo pišejo Hrvati (ki so bili izbrani na mednarodnem javnem razpisu). Vse kar potrebujemo pa je povprašati turistične delavce, ki vsakodnevno delajo v turizmu in gostinstvu ter z malo zdrave kmečke pameti in gospodinjske logike napisati strategijo.

Največja prednost slovenskega turizma je narava in varnost ter gostoljubni domačini, ki lahko gostu ponudijo gostoljubnost in domačo (lokalno) pristnost.

Mirjana Ivanuša Bezjak, hvala za vaše izčrpne odgovore, našim spletnim obiskovalcem za branje, vsem turističnim »delavcem« pa za konec ter v razmislek objavljamo še vaš sladki besedni bonbonček:

»Vso filozofijo in preprostost gostoljubnosti sem strnila v dve besedi – akrostiha.

Nasmeh in pogled ter pozdrav
Ali vam lahko pomagam
Storite več kot gost pričakuje
Mislite in delujte s strastjo
Enkratno doživetje za vašega gosta
Hvala za obisk in nasvidenje

Pozdrav, pogled, nasmeh
Obzirnost, uslužnost, uvidevnost
Zaželenost, pristnost, naravnost
Dodajte višjo kakovost
Razmišljajte in delujte s strastjo
Ali ste bili zadovoljni ?
Vabilo na ponoven obisk.«

Natisnite akrostiha in ju nalepite na vsa notranja vrata, kjer se gibljejo vaši sodelavci, ki imajo kakršen koli stik z gosti. Naj ga vidijo vsakič, ko bodo šli mimo. Na vsa notranja vrata (kjer se gibljejo zaposleni) dodajte tudi veliko sliko smeška, kot to delajo v znanih hotelih. Vsaj enkrat na teden se na skupnih sestankih pogovarjajte o akrostihu ter dobrih primerih prakse, ko je gost doživel wau efekt.

Croatia, Full of Life ali I feel sLOVEnia

Kateri slogan iz naslova je lepši? Slogan je lahko ključno orodje komuniciranja podjetja s kupcem oz. države s turistom. Slogan je lahko kokoš, ki nese zlata jajca, lahko pa je tudi uničevalec naših želja.

Dandanes že več kot milijarda ljudi vsako leto potuje po svetu. In rast turistov je vse večja in večja, baje naj bi bilo okrog leta 2030 že skorajda 2 milijardi ljudi, ki se bodo »šli turiste« in bodo potovali izven meja svoje matične domovine. Okrog 10 odstotkov turistična industrija prispeva v svetovni BDP. In če vemo, da vsak deseti prebivalec naše ljube modro-zelene Zemlje neposredno ali posredno dela v turizmu, nas nikakor ne sme čuditi, da bi vsaka vasica, vsak kraj, vsako mesto, vsaka pokrajina, vsaka država rada zelo ugriznila v ta sladak kolač denarja, ki ga popotniki nosimo s seboj po žepih.

In prav zato se prav vsi borimo, da bi pritegnili k sebi čim več turistov. Eno izmed teh »magnetnih orodij« pa je tudi turistični slogan. Danes se bomo posvetili predvsem tistim, ki jih ustvarijo države oziroma ponavadi za njih krovne turistične organizacije. Za začetek pa najprej sploh povejmo, kaj je to slogan? Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) nam bo kratko in jedrnato povedal, da je slogan »kratko izražena programska misel«.

Slogan je eden izmed najpomembnejših gradnikov ustvarjanja blagovne znamke posameznega podjetja ali države v našem primeru. Vsekakor se priporoča, da je slogan dovolj kratek in jedrnat, pa tudi zanimiv, da si ga takoj (ali čim prej) zapomnimo. Seveda mora slogan s seboj nositi tudi sporočilnost, s katero se lahko poistovetimo. Na spletni strani www.uporabnopisanje.si so kot primere dobre prakse izpostavili naslednje primere:

Nekaj slovenskih odmevnih sloganov:
Dobro zame
Ujemi svet
Najboljši sosed
Kupujem tam, kjer nekaj veljam
V sodelovanju z naravo

Tuji slogani, ki so obnoreli svet:
Apple. Think different.
Always Coca Cola.
I’m loving it
Just do it.
What happens in Vegas, stays in Vegas.
Life. Powered by Edison

Zanimiv je tudi tale video: https://www.youtube.com/watch?v=dxPg4erGVs0.

Treba se je zavedati, da je v marketingu slogan lahko ključno sredstvo komuniciranja podjetja (države) s potencialnim kupcem (obiskovalcem, turistom). Po drugi strani pa se moramo zavedati, da lahko slab slogan naredi več škode kot koristi, zato je potrebno zagotoviti pravo sporočilo. Če nam je uspelo v sloganu izpostaviti določeno pomembno dejstvo, ga bomo »vcepili« tudi v podzavest ljudi. Besede kot so najboljši, dobro, uživati ipd. vzbujajo pozitivne asociacije in zato se ne smemo čuditi, če so jih intenzivno uporabile države za svojo turistično prepoznavnost, boljšo obiskanost.

Da si bomo to mini zgodbo o sloganu lažje predstavljali, bomo sedaj objavili seznam sloganov, ki smo jih našli na spletu (seveda opozarjamo, da ta seznam ni osvežen, da sedaj države morebiti uporabljajo že kakšnega drugega). Nekatere slike najdete tudi na samem zemljevidu (klikni, da sliko povečaš), nekatere države pa se – začuda – ustvarjanja sloganov sploh niso lotile (mogoče so ohranile le svoje stilizirane logotipe, glej tudi https://www.youtube.com/watch?v=_X7-tiEUnzQ).

Povečaj sliko.

EUROPE

  • Albania – A new Mediterranean love
  • Andorra – the Pyrenean country
  • Austria – Arrive and revive
  • Belarus – Hospitality beyond borders
  • South of Belgium (Brussels and Wallonia) – Latin Europe in a nutshell
  • Bulgaria – Unique in its diversity
  • Croatia – the Mediterranean as it once was
  • Cyprus in your heartNorth Cyprus – Timeless beauty – Better than words
  • Czech Republic – stunningly different
  • Visit Finland (I wish I was in Finland)
  • Georgia – for the best moments of your life
  • Germany – The travel destination
  • Visit Gibraltar
  • Gozo – Truly Mediterranean
  • Add some orange (Holland)
  • Go to Hungary
  • Visit Iceland
  • Jump into ireland
  • Latvia – Best enjoyed slowly
  • Lithuania – See it! Feel it! Love it!
  • Luxembourg – Discover the unexpected
  • Malta – Truly Mediterranean
  • Monte Negro – Wild Beauty
  • Visit Norway
  • Poland – Move your imagination – Come and find your story
  • Portugal – Europe’s West Coast
  • Romania – explore the Carpathian garden
  • Pure Russia
  • My Russia – reveal your own Russia
  • Scotland welcomes the world
  • Slovakia – Little big country
  • I feel SLOVEnia
  • Espana – I need Spain
  • Vist Sweden
  • Get natural.
  • Turkey Unlimited
  • Ukraine, yours to discover


AFRICA

  • Cameroon is back
  • Egypt – where it all begins
  • Ethiopia – the cradle of humankind
  • The Gambia – the smiling coast of Africa
  • Magical Kenya
  • Malawi – the warm heart of Africa
  • Mauritius – It’s a pleasure
  • Morocco – the country that travels within you
  • Nigeria – tourism is life
  • The Seychelles Islands – another world
  • South Africa – Inspiring new ways
  • Sierra Leone… the freedom to explore
  • The Kingdom of Swaziland – a royal experience
  • Tanzania – the land of Kilimanjaro, Zanzibar and the Serengeti
  • Tunisia – there’s more to celebrate
  • Uganda – pearl of Africa
  • Zambia – let’s explore
  • Zimbabwe – A world of wonders

MIDDLE EAST

  • Abu Dhabi –And you think you’ve done it all?
  • Abu Dhabi – Travellers welcome
  • Definitely Dubai
  • [Oman – Beauty has an address]
  • Qatar – where dreams come to life

INDIA/SOUTH ASIA

  • Beautiful Bangladesh
  • Bhutan – Land of Gross National Happiness
  • Incredible !ndia
  • Maldives… the sunny side of life
  • Naturally Nepal – Once is not enough
  • Refreshingly Sri Lanka – Wonder of Asia


ASIA

  • Cambodia – kingdom of wonder
  • China Tourism
  • Hong Kong –Asia’s World City (city!)
  • Wonderful Indonesia
  • Japan – endless discovery
  • Kazakhstan – the land of wonders
  • Kyrgyzstan – oasis on the Great Silk Road
  • Korea – be inspired
  • Malaysia – truly Asia
  • Discover Mongolia
  • It’s more fun in the Philippines
  • Taiwan – the heart of Asia
  • Amazing Thailand – always amazes you
  • Vietnam – timeless charm

AUSTRALASIA/OCEANIA

  • There’s NOTHING like Australia
  • Fiji Me
  • 100% pure New Zealand


AMERICAS

  • Antigua and Barbuda – The beach is just the beginning…
  • Argentina beats to your rhythm
  • Bermuda – so much more
  • Bolivia awaits you
  • Brasil – sensational!
  • Canada – keep exploring
  • Colombia – the only risk is wanting to stay
  • CoColumbia
  • Costa Rica – no artificial ingredients
  • Autentica Cuba
  • Dominica – the nature island
  • Dominican Republic has it all
  • Ecuador – love life
  • Guyana – experience, explore & enjoy
  • Honduras – todo esta aqui
  • Nicaragua – Unica. Original!
  • Paraguay – You have to feel it!
  • Peru – Empire of Hidden Treasures
  • Puerto Rico does it better
  • Trinidad & Tobago – the true Caribbean
  • Uruguay natural
  • Venezuela is your destination!

Kakor ste verjetno hitro opazili, tudi pri Hrvaški ni naveden najnovejši slogan. Se spomnite s kakšnimi slogani so se poigravali naši južni sosedi v svoji novejši zgodovini, po osamosvojitvi? Hrvaška glavna turistična organizacija turiste sedaj privablja s sloganom “Croatia Full of Life” (oz. po slovensko – Hrvaška, polna življenja). To reklamno sporočilo je zamenjalo slogan Mediteran, kakršen je včasih bil, ki je turiste privabljal od leta 2001, v 90-ih letih pa so Hrvaško oglaševali kot Majhno država za velik dopust.

Kaj pa Slovenija, se spomnite naših sloganov? Kateri vam je bil najljubši, najbolj pri srcu?
Naštejmo jih po vrsti:
»Slovenija, moja dežela« je slogan velike oglaševalske akcije, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Za to čustveno besedno zvezo sta stala Jernej Repovž in Zdravko Duša. Wikipedija razloži, da je bila reklamna akcija sprva zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma, a je slogan skupaj z »likovnim » lipovim listom avtorja Zdravka Papiča, kot simbolom slovenstva,  sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji.
Leta 1985 oz. 1986 sta nastala še dva slogana in sicer: Na sončni strani Alp in Turizem smo ljudje.
Šopek pisanih rožic iz leta 1995 je spremljal slogan »The green piece of Europe » oz. »zeleni košček Evrope.
I feel sLOVEnia” – “Čutim Slovenijo” oziroma “čutim ljubezen” je slogan iz leta 2007. Ta slogan si je marsikje po svetu zaslužil pohvalo, ker kaže “na določen humor”, ki ga premoremo v naši državi.

Zakaj obiskati Hrvaško morje? Zato!

Naš »zato« smo strnili v pet kratkih odgovorov: Hrvaška je čudovita. Dopust je lahko tako zelo blizu. Hrana je odlična. Hrvaška je varna. »Hočem biti Dalmatin’c.«

“Hrvaška je blizu, lepa je in ponuja vse, kar turist potrebuje. Vse, kar si Slovenci želijo, imajo pred svojimi vrati«, znajo povedati najvplivnejši hrvaški turistični delavci, ko hvalijo hrvaške, predvsem obmorske, turistične možnosti in zmogljivosti. Poglejmo podrobneje.
lepotica
Hrvaško morje je prekrasno. Vsa Hrvaška je čudovita.
Še tisti slovenski hudobneži, ki ne marajo naših južnih sosedov, onemijo, ko kdo pokaže prekrasne slike iz dopusta, ki ga je preživel na bližnjem jadranskem morju. Resni turisti, tisti, ki so obredli že vsaj pol zemeljske krogle, pa itak vsi družno trdijo, da je hrvaško morje preprosto čudovito. S svojimi otoki in otočki, razgibano obalo in čistim morjem se približa približkom slik iz raja.

Sploh veste, koliko ima hrvaška nacionalnih naravnih parkov? Na Hrvaškem danes obstaja 8 nacionalnih parkov, in sicer: Brioni, Kornati, Slapovi Krke, Mljet, Paklenica, Plitviška jezera, Risnjak in Severni Velebit, poleg tega pa še 11 naravnih parkov, od katerih je šest obalnih: planinski masiv Učka, zaliv Telašćica – Dugi otok, Vransko jezero, planina Biokovo, planina Velebit in otok Lastovo.  To je okrog 10 odstotkov vsega hrvaškega ozemlja. Mnogo torej. Kar pomeni, da je mnogo hrvaških naravnih lepot vredno naših podrobnih pogledov in raziskovanj.

Postrežem še z naslednjim podatkom: na Hrvaškem se nahaja 698 otokov, 389 otočkov, 78 grebenov in 81 čeri, zaradi česar so hrvaški otoki najštevilčnejši v Jadranskem morju in drugi najštevilčnejši v Sredozemskem morju (za grškimi). Za piko na i dodajam zadnje vprašanje: Ali veste, koliko sončnih ur na leto namerijo v Dalmaciji? 2715! In to je zame kar 2715 razlogov, da se odpravim na (hrvaški) jug.
skok
Dopust je lahko tako zelo blizu.
Želite si na morje … Čim prej, v bistvu takoj. Nujno počitniško prtljago ste en-dva-tri zmetali v majhen kovček, se usedli v avto in že čez kakšno dobro uro lahko pijete kavico ali pivo v svojem »domačem« lokalu na vaši priljubljeni in »osebni« plaži. Ah, majhni in veliki užitki. Tudi za tiste kratke dopuste (dva ali tridnevne počitnice, ki so zmeraj bolj popularne) je bližina hrvaškega morja prav priročna.
hrana
Hrana je odlična. Fantastična.
Predvsem ljubitelji različnih plodov morja bodo na hrvaškem morju zagotovo prišli na svoj račun. Seveda se bo treba malce vsekakor potruditi, da bomo našli odlično, pa vendar ne najdražjo, gostilno na lokaciji našega počitnikovanja, vendar se nam bo trud skorajda zagotovo splačal. Sveže ribe, odličen sir, domača zelenjava, meso na žaru in številne druge kulinarične dobrote nam bodo zagotovo polepšale naše užitkov polne dneve. Dober tek in na zdravje!
raftanje
Varnost je pomembna. Zmeraj bolj.
V letih turbulentnih sprememb, ki pretresajo naš bližnji in daljni svet, je krvavo nasilje v posameznih državah postalo že stalnica. Zatorej je vprašanje varnosti zmeraj bolj občutljiva in pomembna tema, ko se odločamo za destinacijo naših dopustniških dni. In zakaj neki bi tvegali z odhodom v državo, kjer je varnost države vprašljiva, če pa nas že ob prečkanju naše južne meje čaka nadvse varna in prijazna država?
plavalka
Biti ležeren. »Hočem biti Dalmatin’c.«
Ko ste v službi sanjate, da bi imeli vsaj malo manj stresa, kajne? Ko ste doma, si želite vsaj malo več miru, kajne? In če se vsaj malo potrudite, to lahko tudi dobite. Zlahka, če se le odpravite na jug. Na hrvaško obalo, še bolje v Dalmacijo.

Tam boste jedli kosilo (po možnosti zdravo ribo, ki je še pred kakšno uro plavala v bližnjem zelenomodrem zalivu) nekje na prostem, zadnje koščke olivnega olja pomešanega s koščki peteršilja in česna boste presrečni zalili s kozarcem rdečega vina, za ležerno popoldne si boste privoščili še »zelo počasno« črno kavo, ki jo boste obogatili »s kozarčkom zdravilne travarice«.

In ko se boste proti večeru leno spraševali, kaj boste počeli naslednji dan … se ne boste obremenjevali.  Ker veste, da karkoli boste že pač počeli, boste počeli na tisti dalmatinski, »laganini«, način. Dalmatinski »lako ćemo«, nam namreč zlahka zleze pod kožo. Še več, popolnoma enostavno bi postali pravi ležerni Dalmatinci za vse življenje.

Foto, vse fotografije: Hrvaška turistična skupnost.

Klapa, pevski zbor prijateljev

Slovenci smo skorajda poenoteno zaljubljeni v hrvaško morje, da ima pa večina Slovencev rada tudi dalmatinsko glasbo, drži kot pribito. V sami srži dalmatinske glasbe najemo klapsko glasbo, ki najraje opeva ljubezen in prijateljstvo. Velja tudi: če ni prijateljstva, tudi ni klape.

klapa-kaseKlape sestavlja določeno število pevcev (ponavadi le moški), ki pojejo ljudske pesmi, praviloma z enim prvim tenorjem. Optimistične, šaljive, duhovne in sentimentalne ljudske pesmi odlikujejo prepoznavne melodije. Slovenci imamo, baje, zelo radi dokaj lahkotno klapsko glasbo, ki se brezgrešno spogleduje s pop glasbo. Medtem, ko je drugje po svetu, če pod tem razumemo Veliko Britanijo, ZDA, Nemčijo, Francijo in druge države, bolje sprejeta tradicionalna klapska glasba, torej takšna zborovska glasba, ki ima korenine zakopane nekje globoko v bogati preteklosti hrvaškega morja.

“Tradicijska klapa je neformalna skupina pevcev, ki jih druži ljubezen do večglasnega, homofonega a cappella petja. Festivalske klape se pojavijo z začetki Omiškega festivala v 60. letih prejšnjega stoletja. To so organizirane skupine, ki se družijo, vadijo in pojejo, izključno zaradi nastopa. Hkrati se pojavi nov fenomen – vodja skupine, ki ga tradicijska klapa nima. V 90. letih prejšnjega stoletja se pojavi še tretji model – govorimo o modernih klapah, ki presegajo lokalne okvire. Gre za obdelave modernih napevov, kjer so vključeni tudi instrumenti, in temu bi lahko strokovno rekli dalmatinska urbana popularna glasba,” je za nek spletno stran izjavil muzikolog in strokovni sodelavec zagrebškega inštituta za etnologijo in folkloristiko Joško Čaleta.

intradeZato nas ne sme čuditi, da je decembra leta 2012 Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturi (krajše in bolj znano UNESCO) klapsko petje zaradi njegove posebnosti uvrstila na seznam nesnovne kulturne dediščine Evrope. Povejmo, da se je blika klapskega petja pojavila že sredi 19. stoletja, v času ko se je profilirala kulturna in glasbena identiteta mediteranskih obalnih in otoških mest, največji razvoj klap pa se zgodi v Dalmaciji.

Za velik razvoj klapske glasbe je zaslužen tudi glasbeni Omiški festival. Leta 1916 je praznoval 50-letnico, prvi festival so v Omišu organizirali že leta 1967. Več o omiškem festivalu si lahko preberete na spletni domeni www.fdk.hr. Omiški festival je doprinesel k nastanku mnogih klap pri koncu 80-tih let 20. stoletja, danes pa jih je na Hrvaškem registriranih že več kot 400. Seveda pa so klape začele nastajati tudi izven meja Hrvaške, najdemo jih tudi pri nas …

Kako nastane klapa? Ponavadi nekako takole: “Klapa v pravem pomenu besede združuje prijatelje, zaljubljene v pesem in dobro zabavo. Tako je naša klapa tudi nastala. Nekega večera smo s prijatelji ob druženju začeli prepevati. Po uri ali dveh smo ugotovili, da nismo tako slabi. Štirje sodelavci smo se zbrali, začeli vaditi, povabili tudi druge prijatelje in ustanovili klapo«.

50-fdk-finale-m-034Hrvaške klape pojejo večglasno, brez spremljave instrumentov, izvorno pa se poje “v uho”, kar pomeni, da ni vodje. Pesem povede ˝najvišji glas˝, nato pa se vključujejo tudi drugi pevci, ki pojejo hkrati z vodilnim glasom. Pomembno je poudariti “najvišji glas”, ker so se v klapo navadno združili prijatelji, povezani v družbeno harmonično obliko in ne zato, ker so iskali ljudi v njihovih vokalnih sposobnosti. Klapo običajno sestavlja od 5 do 8 pevcev.

Slovenci veliko hodimo na hrvaško morje, seveda tudi v Dalmacijo. Kot turisti imamo na prekrasne poletne tedne čudovite spomine. Pridemo na dopust, plavamo, lenarimo na plaži, uživamo dobro hrano in pijačo ter se počutimo romantično ob poslušanju domačih klap. Te občutke zakopljemo v spomin in jih privlečemo na plano takoj, ko si se odpravimo na kakšen klapski koncert ali pa si klapsko glasbo zavrtimo doma preko našega glasbenega ozvočenja.

K popularnosti klapske glasbe pri nas v Sloveniji, so doprinesle tudi prijateljske vezi, ki so se stkale v naši nekdanji skupni državi Jugoslaviji.  Ni nepomembno, da sodobnejše dalmatinske klape na poseben način izvajajo tako tradicionalne dalmatinske skladbe, ki jih poznajo starejše generacije ter nove skladbe, ki jih rade poslušajo tudi mlajši in še enkrat dokazujejo, da kvalitetna glasba nima meja in ruši vse medgeneracijske ovire.

zenska_ankora_2016Za konec bomo našteli še nekaj najbolj popularnih klapskih zasedb in nekaj najbolj prepoznavnih kalpskih pesmi. Med najboljše klape poznavalci prištevajo: Klapa Cambi, Klapa Intrade, Klapa Sveti Florijan, Klapa Libar, Klapa Kampanel, Klapa Šufit, Klapa Rišpet, Klapa Maslina …

Na youtubu so med najbolj iskanimi naslednje skladbe (čez milijon ogledov): Klapa Šufit (Ne diraj moju ljubav – celo čez 12 milijonov ogledov!!), slovenska zasedba Klapa Skala (Tri dni sem ljubil), Klapa Cambi (Neprolazna), Klapa Rišpet (Fališ mi), Klapa Rišpet i Jelena Rozga (Prsti zapleteni), Klapa Iskon (Dobra večer prijatelji), Tomislav Bralić in Klapa Intrade (Zalutali pogled), Klapa Kampanel (Niko se ne smije kao ti), Bosutski bečari i Klapa Cambi (Sad kad došla si), Klapa Rišpet (Mislim samo na te), Klapa Cambi (Ne more mi bit), Klapa Iskon (Vrime za kraj), Klapa Cambi (Neprolazna), Klapa Sinj (Pismo moja), Klapa Crikvenica (Vilo moja), Klapa Kampanel (Aj ća, volin te) …

album-40-najvecih-klapskih-hitova-u-prodajiObjavljamo tudi nekatere najbolj priljubljene dalmatinske, klapske skladbe in sicer po izboru založbe Scardona. Te skladbe so izdali leta 2013 na dvojnem cedeju z imenom »40 najvećih klapskih hitova«.

01.  Zora bila- Tomislav Bralić i klapa Intrade
02.  Od zipke do križa- Klapa Cambi (K. Kambelovac)
03.  Ne diraj moju ljubav- Klapa Šufit
04.  Ružo crvena- Klapa Sv. Juraj HRM
05.  Da te mogu pismom zvati- Klapa Maslina
06.  Sunce mi od tebe dolazi- Klapa Rišpet I Mišo Kovač
07.  Dida moj- Klapa Sebenico i Arsen Dedić
08.  Ljubav će prominiti sve- Bonaca i Oliver Dragojević
09.  Bura- Klapa Sv. Juraj HRM
10.  Ovo mora jednom stat- Klapa Iskon
11.  Nisan te sriće- Tomislav Bralić i klapa Intrade
12.  Kriva karta- Klapa Cambi
13.  Vitar s mora- Klapa Maslina
14.  Lipote gladan, jubavi žedan- Tedi Spalati i klapa Teuta
15.  Ako si pošla spat- Klapa Šibenik i Mišo Kovač
16.  Vilo moja- Klapa Crikvenica
17.  Ribari- Vinko Coce i klapa Elektrodalmacija
18.  Šibenske uspomene- Klapa Šibenik
19.  Dalmacija pamtit će vam ime- H. Rončević, T. Bralić, T. Spalato, T. Brajčić i klape Intrade i Šufit
20.  Jute san se zajubija- Klapa Lučica

CD 2

01.  Ne more mi bit- Klapa Cambi (K. Kambelovac)
02.  Ne damo te pismo naša- Tomislav Bralić i klapa Intrade
03.  Kad je pošla ća- Klapa Rišpet
04.  Škrinja jubavi- Tomislav Bralić i Oliver Dragojević
05.  Kraj tvoje duše moje- Klapa Sv. Juraj HRM
06.  Jubin te- Klapa Šufit
07.  Jubavi, ufanje veliko- Tomec & Grabber, klapa Cambi i Matija Dedić
08.  Oči boje lavande- Bonaca
09.  Pismo ćali- Klapa Trogir
10.  Maslina je neobrana- Klapa Maslina
11.  Bodulska balada- Klapa Iskon
12.  Cesarica- Klapa Sinj
13.  More li- Vinko Coce i klapa Tragos
14.  Dalmatino povišću pritrujena- Vokalisti Salone
15.  Odlazak- Klapa Maslina i Arsen Dedić
16.  Marijana- Klapa Split
17.  Aj ća, volin te- Klapa Kampanel
18.  Kad zazvone dubrovačka zvona- Klapa Ragusa
19.  Ta divna splitska noć- Klapa Filip Dević
20.  Teštament- Klapa Sol

Morske orgle (Morske orgulje) v Zadru, fotogalerija

O morskih orglah smo na www.pag.si že pisali, ko smo opisali mesto Zadar, naslov prispevka je Zadar, kralj severne Dalmacije.

Tukaj bomo, vendarle bo poudarek na fotografijah (hvala, Turistična skupnost Hrvaške!), dodali le nekaj stavkov iz slovenske wikipedije: “Morske orgle so arhitekturni objekt in hkrati eksperimentalno glasbilo, ki se nahaja na zahodnem delu zadarskega polotoka na Hrvaškem. Zasnovane so kot skupina cevi, ki je speljana pod velikimi marmornimi stopnicami, morski valovi pa ustvarjajo zračni tlak, ki v ceveh proizvaja naključne, vendar dokaj harmonično urejene tone. Morske orgle je zasnoval arhitekt Nikola Bašić kot del projekta restavracije stare mestne obale (riva), javnosti pa so bile predstavljene 15. aprila 2005.”

Ob tem dodajmo še kakšno video povezavo, da si boste lahko lažje predstavljali kako deluje ta čudovita turistična znamenitost, ki je zagotovo vredna obiska: Sea Organ and Greeting to the Sun in Zadar, Croatia ali pa tole: Zadar. Sound and light.

Za dobrodošlico gostu – lepo darilo

Obdarovanje gostov, najemnikov apartmajev, ni niti nova, niti redka praksa v tujini, pa tudi na Hrvaškem je vse pogostejša in jo mnogi najemodajalci aktivno uporabljajo, razloži Darko Kontin, lastnik apartmajev, lastnik spletne aplikacije za upravljanje z apartmaji ter urednik bloga Iznajmljivači 2.0.

Gre lahko za darilo dobrodošlice, ki jo gost prejme ali ga čaka na dan prihoda, ali za zahvalno darilo, ki ga dobi ob odhodu.  Ali obdarujete svoje goste? Ob prihodu ali odhodu? Kakšna darila imate pripravljena za njih? Če niste eden lastnikov s tovrstno tradicijo, v nadaljevanju preberite, zakaj bi bilo dobro, da jo začnete uporabljati in kakšnih koristi se lahko nadejate. Če svoje goste že obdarujete, pa preberite nekaj praktičnih nasvetov, ki vam bodo pri tem dodatno koristili.
pristan

Darilo kot del vložka v promocijo

Podobno kot na večino vlaganj v turizmu, se tudi na darila pogosto gleda kot na čisti strošek. Na nekaj, kar razen lepe geste do gosta nima neke dodatne vrednosti za lastnika.

Seveda temu ni tako. Pravo darilce lahko prinese lastniku več koristi kot jo on da gostu. Zamislite si primer, ko se gost z dopusta vrne domov in po par tednih pripravi druženje s prijatelji. Vsi ne bodo pripovedovali o svojem letovanju pri vas, razen, če ste jih resnično navdušili. Pa tudi zaradi službe in vseh ostalih obveznosti jim bo do takrat to že ušlo iz spomina, ne glede na to, kako dobro se imeli.

Če pa ste jim podarili steklenico vina ali oljčnega olja, kak spominček ali celo album s slikami, so večje možnosti, da se pričnejo pogovarjati o vas. »Od kod imaš tako dobro vino?« ali »Kje si kupila tisto olje, ki si ga dala na solato?« sta samo dva primera, kako lahko določene malenkosti spodbudijo pogovor in priporočilo za vas. Ustno priporočilo je danes najboljša promocija.

Da pa se stvari ne prepustijo naključju, je lastnik tisti, ki bi moral ponuditi darilo, ki bo priročno in vpadljivo na pogled, ki ga bodo z veseljem porabili ali razstavili v gostovem domu.
kapelica ob paškem mostu

Na kaj je potrebno paziti pri izbiri daril?

Univerzalne definicije popolnega darila ni. So pa neke smernice, ki jih je dobro upoštevati, da bosta tako gost kot lastnik zadovoljna z učinkom darila.

Če darilo ni estetsko privlačno ali dobro za zaužitje, ga lahko že na začetku odpišete iz kakršnekoli promocije, ker bo najverjetneje končalo nekje, kjer ga ne bo nihče niti videl niti uporabljal. Nadalje, če ni specifično ali prepoznavno po nečem, se bo gost čez nekaj mesecev težko spomnil, od kod ga ima in tako lahko pričel zgodbo o vas. In, nazadnje, če darilo (če to omogoča) nima nekega podatka o vas, vsaj imena, boste zmanjšali možnost vtisnjenja vaše znamke v zavest potencialnih gostov. Tudi, če se vaše ime v pogovoru omeni, si ga bo bodoči gost veliko bolje zapomnil, če ga bo lahko tudi prebral.

Za darilo je zaželeno, da je tudi osebno. Nekaj, kar bo gosta spominjalo na mesto dopustovanja ali na vas kot gostitelje. Če vse to upoštevamo, je jasno, da nima smisla podariti steklenice vina iz Turčije, kupljene v lokalni trgovini.

Omeniti je potrebno tudi to, da vsako leto menjate ali imate vsaj dve vrsti daril, ki jih podarjate gostom. Tako gost, ki se je k vam vrnil že dvakrat ali večkrat, ne dobi vedno istega darila.
sveče

Kaj svojim gostom podarjajo hrvaški najemodajalci?

Že pred časom smo preko Twitterja povprašali domače najemodajalce, kaj podarjajo svojim gostom in goste, kaj prejemajo od domačih lastnikov. Odgovore smo združili z nekaterimi našimi predlogi in nasveti, kako jih čim bolje izkoristiti za promocijo ter pripravili osnoven seznam najboljših in najkvalitetnejših daril.

Priporočamo naslednje:

Vina, žganja, olja in tekočine vseh vrst. Mislim, da je to najpogostejše darilo, ki ga gosti prejmejo na Hrvaškem. Pazite le, da gre za kvalitetne in / ali domače izdelke, da jih gosti po enem pokušanju ne bi »namerno založili«. Pakiranje je prav tako pomembno, saj gost doma ne bo hranil žganja ali vina v steklenici od Coca-Cole ob drugih svojih pijačah. In na koncu še nalepka. Brez nje resnično nima smisla podarjati takega darilo. Skoraj vsi, ko izpijejo vino ali kako drugo pijačo, vzamejo steklenico v roke in pogledajo, od kod je. Zato investirajte v lepo steklovino in dobro nalepko z vašimi podatki in napolnite steklenice s kvalitetnimi zadevami.

Razni spominki. Lahko so domače izdelave ali kupljeni. Sem sodijo razne sveče, nakit, figurice, slike in podobno. Ne glede na to ali ste sam svoj mojster ali suvenirčke kupujete v trgovini s spominki, pazite na to, da so prepoznavni za vaše mesto ali sam prostor, ki ga oddajate. Če pa spominek že ni povezan z vašim krajem, naj ima nek napis ali nalepko, da se ve, od kod je (npr. škatla s školjkami, na kateri piše »Apartmani Kruna«). Prav tako pazite, da je spominek lep in da se lahko in tudi želi razstaviti nekje v gospodinjstvu, saj bo le tako na ogled vsem in bo lahko opravil svoje delo za vas.

Digitalna darila. CD, DVD ali USB s slikami, videi ali drugimi zadevami z gostovega letovanja. To je odlično promocijsko darilo, ker so lahko na njem poleg slik gostov še mnoge druge, prefinjeno vključene promocijske vsebine. Ob vsem tem pa so lahko deljivi, kar je zelo pomembno, ko se želite oglaševati. In razen malo potrošenega časa za to, da se vzame fotoaparat v roke in vse posname na CD ali usb ključek, ni drugega stroška.
sprehod po Zadru

Darila, ki se izkoristijo takoj. Tukaj bi omenil brezplačne večerje, pijačo ali kake druge dodatne vsebine, ko jih ponujate, vendar so plačljive. Taka darila imenitno pripomorejo k odličnim spominom na letovanje in povišujejo verjetnost, da bodo gostje ob povratku pogosteje pripovedovali, kako so se imeli. Vendar pazite, da bo tako darilo v resnici vredno spomina. Vložite v veliko hobotnico pod peko ali kaj drugega, kar za gosta ni vsakodnevna dobrina, in že bodo iskali svoje fotoaparate in se hvalili svojim prijateljem.

To je le nekaj možnih idej za idealno darilo, ki ne bo koristno le za gosta, temveč tudi za lastnika.

Avtor teksta: Darko Kontin
Darko Kontin je lastnik apartmajev, lastnik spletne aplikacije za upravljanje z apartmaji ter urednik bloga Iznajmljivači 2.0.

Shepard’s Hike: Po pastirjevih sledeh

Bi se sprehodili po čudoviti paški mesečevi pokrajini pod vodstvom vodičke? Odpravili se bomo do najbolj čudovitih plaž. Kliči +385 91 793 90 79 in klikni info@croatiabyheart.com.

Splošno:
Raziščite skrite kotičke otoka Paga kar peš. Pag je izjemen prostor, prepoln naravnih lepot, vendar do nekaterih kotičkov ni tako lahko priti. Prav vsak kamen s Paga čutimo s srcem in njegove skrivnosti bomo delili z vami. Naj vas popeljemo do nekaterih najbolj čudovitih plaž na Hrvaškem, po vaši izbiri. Za več informacij se nam oglasite. Angleški prevod najdete na lepo urejeni spletni strani: http://www.croatiabyheart.com/.

pastirski pohod

Vrhunci dneva:

  • čudovit sprehod po paški mesečevi pokrajini
  • kopanje na skriti plaži
  • majhna skupina do največ 7 ljudi
  • zagotovljen odhod že z 2 gostoma
  • na pol zaseben izlet, ki omogoča vam prilagojene storitve in intimno počutje

Vključeno:

  • angleško in hrvaško govoreči lokalni vodnik
  • prevoz

Ni vključeno:

  • hrana in pijača

Pomembne informacije

Kaj obleči:

  • udobna in lahka oblačila in pohodna / športna obutev / športne
  • zaščita za sonce
  • slamnik
  • kopalke in brisača
    nasl11

Dodatne informacije:

  • cena je enotna za vse starosti udeležencev: od 30 €
  • minimalna starost udeležencev 7 let
  • odhod je iz lokacije po vaši želji
  • odhod – jutranji termin 7.30 in popoldanski termin 14.30. Izlet traja približno 4 ure.
  • info@croatiabyheart.com, tel +385 91 793 90 79 in +385 91 785 10 41


>>> Članek je promocijski.    

Kaj početi, ko je vreme slabo?

Dopust. Nekaj najlepše preživetih dni v letu. Vsak si v svoji glavi zamisli svoje popolne počitnice, a na žalost stvari niso nikoli takšne, kot si jih predstavljamo. Kadarkoli nas lahko preseneti dež. Ampak brez skrbi, za vas imam nekaj uporabnih nasvetov, kako preživeti počitnice v »slabem« vremenu.

Prvi korak v kakršni koli vremenski situaciji je, da moramo ostati pozitivni. Sami si lahko pokvarimo počitnice z negativnim odnosom in prav tako si jih lahko polepšamo s pozitivnim. Sama se na morju, ko dežuje, največkrat zatečem k raznim družabnim igram, zato je priporočljivo najti nekaj prostora za njih v kovčku, ko gremo na potovanje.

mini-DSC_0643Ena izmed osebno najljubših iger mi je poker. Ob njem čas hitro mine. Poleg pokra sta mi ljuba Activity in Pictionary.  Activity vsebuje več kot 440 pojmov, ki jih je potrebno opisati, pokazati ali narisati. Pictionary je zelo podoben Activityju, le da se z njim ukvarjajo boljši risarji, saj je potrebno vse pojme samo risati.

Potem je tu še igra, ki jo vsi prav gotovo poznate, človek, ne jezi se. Sama priporočam človek, ne jezi se za šest ali več igralcev, saj več igralcev sodeluje, bolj je igra zanimiva. Počutite se sproščeno, bodite vljudni in prijateljski ter na igro povabite sosede iz kampa ali apartmaja. Pa še dodaten nasvet, pri tej igri se NE jezite, gre le za kvalitetno preživet čas.

Primerne igre za več igralcev so razne igre s kartami (tudi teh ne pozabite pospraviti v kovček oz. torbo pred odhodom). Poznamo veliko različnih iger, ki vsebujejo karte, med njimi so zmeraj priljubljeni tarok, zmeraj bolj pozabljeni rus, stari dobri šnops, ihtava vojna, zahteven bridž in še bi lahko naštevala. Za mlajše igralce je seveda najbolj primerna vojna, s katero se lahko sooči večje število igralcev, je lahka in zabavna.

Družabne igre, še posebej šah, so lahko še kako zanimive, a moramo se zavedati, da lahko dežuje več dni in slej ko prej se bomo naveličali konstantnega igranja.

mini-DSC_0317Mlajši otroci med starostjo od 3 do 10 let, še posebej deklice, so nore na barvice, voščenke, bleščice, vodene barvice, flomastre … Verjemite  mi, še pred nekaj leti sem bila ena izmed njih. Tokrat vam ne bom predlagala, da vse potrebščine vzamete s seboj, saj morda ne boste o tem odločali vi. Če imate majhnega otroka, se bodo absolutno znašle v kovčku.

Na deževni dan uporabite te potrebščine, da zamotite svojega otroka in si odpočijete. Na kamne ali školjke lahko slikajo razne vzorce z vodenimi barvicami ali temperami, lahko izdelujejo papirnate ladjice ali naredijo svečnik.

Za naslednjega potrebujete:

  • Mavec
  • Svečo
  • Razne okrasne dodatke

Postopek izdelave:

Mavec oblikujete ali oblikujejo, a mislim, da bodo otroci potrebovali vašo pomoč, v poljubno obliko. Nanj položite svečko in ga okrasite s školjkami, z ogrodjem morskega ježka, biseri ipd. Ko se mavec posuši, nastane lep okrasni svečnik.

Med tem, ko otroci pridno izdelujejo in ustvarjajo, si mamice in atiji odpočijte ter izkoristite čas zase. To pa tudi ni slabo, kajne?

mini-IMG_1093Ženske! Ni boljšega časa, da poskrbimo za lep videz, kot na deževnem dopustu. Ko zunaj lije kot iz škafa, vam svetujem, da se usedete za mizo in si uredite nohte ali pričesko. Ob lepem sončnem dnevu nam velikokrat zmanjka časa, da še dodatno poskrbimo za osebno higieno, saj imamo preprosto preveč aktivnosti ali pa, priznajmo, imamo prosti čas, a ga raje izkoristimo za sončenje in poležavanje na plaži.

Ena izmed najboljših metod za preživljanje časa je branje knjig. Prepričajte se, da s seboj prinesete vsaj dve dobri, daljši knjigi, ki vas bosta takoj prevzeli in ukradli nekaj ur vašega življenja.

Poznate tisti pregovor, po dežju vedno posije sonce? A ne vedno. Velikokrat po dežju sledijo turobni dnevi, sicer brez dežja, a tudi sonca ni na spregled. Ti dnevi so kot nalašč, da si ogledamo vse znamenitosti, kulturno in naravno dediščino, katerih obisk smo do sedaj kar naprej prelagali. Lahko odpotujemo v središčna mesta, si ogledamo cerkve, spomenike, se povzpnemo na razne razgledne točke, obiščemo bungalove in še in še. Pravzaprav so naše dejavnosti odvisne od kraja ali mesta, v katerem preživljamo počitnice.

mini-DSC_0637Za bolj strastne športnike so ti dnevi namenjeni rekreaciji. Nihče ne mara telovadbe v največji vročini, ko ti pot teče iz pod čela, preden narediš korak. Ko se temperature znižajo in se sonce skrije za oblake, lahko to izkoristite za sprehode, tek, jogo na terasi, kolesarjenje in enostavno delovanje na področju fizkulture. Takšna telovadba nam z lahkoto pomaga izgubiti nekaj dodatnih kilogramov, ki smo jih pridobili v času počitnic.

Upam, da vam bodo moji nasveti pomagali lepo preživeti počitnice, še bolj pa, da vam jih sploh ne bi bilo potrebno uporabiti. Zraven vseh nasvetov, ki jih najdete tako v tem kot tudi v drugih prebranih člankih, ne pozabite uporabljati lastne domišljije, s pomočjo katere lahko preživite deževne, a nepozabne počitnice.