Specialitete s hrvaške obale

Mmmm, kako čudovito je odkrivanje novih okusov in ponovno razvajanje naših brbončic z jedmi, ki so nam še od lani ostale v lepem spominu. Zbrali in izbrali smo najpogostejše, najbolj priljubljene, najbolj znane ter najbolj tipične specialitete, s katerimi se razvajamo na dopustu. So med njimi tudi vaše najljubše?

lignje-optimizirano-za-web-mario-brzic
Foto: HTZ, Mario Brzić

Katere so tipične hrvaške jedi? Kaj na morju najraje jemo? Poznate najbolj znane dalmatinske jedi in vina? Kaj naročiti v lokalni gostilni?
Čas dopusta je tudi čas sprostitve, odkrivanja novega, uživanja v neobičajnih zadevah. Sem sodi gotovo tudi kulinarični vidik počitnic. Ko odpotujemo v drugo državo, jo želimo spoznati tudi na ta način, da poskusimo čim več domače, lokalne hrane, saj je tam tudi najokusnejša, pripravljena iz sestavin, ki so na dosegu roke, domačini pa so skozi stoletja postali pravi mojstri v pripravljanju domačih jedi.

Razen klasične evropske kuhinje Hrvaška ponuja svoje najbolj priljubljene jedi in specialitete: med hladnimi jedmi so dalmatinski ali istrski pršut, paški ali liški sir, ovčji sir, slavonski kulen, znane samoborske ali zagorske “češnjovke”, sveža skuta s smetano… Glavne jedi se ponujajo odvisno od področja, na katerem se nahajate. V Dalmaciji, Primorju, na otokih in v Istri so glavne jedi ribe in plodovi morja, od mesa pa “pašticada” ali kuhana jagnjetina.

Foto: HTZ, Damir Fabijanić
Foto: HTZ, Damir Fabijanić

V kontinentalnem delu Hrvaške je ponudba mesnih jedi zares izjemna. Posebne specialitete so “pura z mlinci”, pečena jagnjetina, pečeni odojek, kuhani ali pečeni štruklji. Razen omenjenih štrukljev so med sladicami znane: orehova potica, makova potica, zavitki iz skute ali različnih vrst sadja.

Slavonski kulen je sicer eden izmed najbolj prepoznavnih hrvaških suhomesnih proizvodov in zaščitni znak Slavonije. Najdemo ga tudi na seznamu zaščitenih kulturnih dobrin Hrvaške. Za pripravo kulena uporabljajo svinjino, sol, sladko papriko, pekočo papriko in česen, nato pa ga kar nekaj časa prekajajo na dimu. Tudi za dalmatinski pršut je bistvena sestavina kakovostna svinjina, meso pa nato vsaj leto dni sušijo na burji in dimu.

Najbolj priljubljene hrvaške jedi so te:
1. Slavonski kulen
2. Dalmatinski pršut
3. Paški sir
4. Zagorski štruklji
5. Pašticada
6. Istrski pršut
7. Teletina izpod peke
8. Slavonski čobanac
9. Puran z mlinci
10. Domači sir in smetana

Foto: HTZ, Damir Fabijanić
Foto: HTZ, Damir Fabijanić

Dalmatinska ter otoška kuhinja sledita modernim prehrambnim načelom. Ogromno rib, olivnega olja, zelenjave in zelišč ter počasno pripravljanje hrane (v vodi ali na žaru) je tisto, zaradi česar jo imenujemo zdrava.
Obliznimo si prste ob svežih morskih ribah (zobatcu, brancinu, lovratu, kirnji, skuši, sardini), katere največkrat pripravljajo na žaru, kuhane ali marinirane, mehkužcih (lignjih, sipah, hobotnicah), rakih (škampih, jastogih) in školjkah (dagnjah, klapavicah), ki jih skuhajo v ribjih juhah ali rižotah.

Med mesnimi jedmi je brez dvoma na prvem mestu pršut, dimljen in sušen na burji. Ponudijo ga s suhim, zlasti kozjim sirom (znani so paški siri ter siri iz Dubrovnika) ter slanimi zelenimi in črnimi olivami, kaprami in čebulo. Cenjena je tudi jagnjetina, predvsem kuhana ali pečena na odprtem ognju, v številnih gostilnah pa vam bodo postregli  tudi s sušeno ovčetino (kaštradino), rostbifom in dalmatinskim golažem (pašticado) z njoki.

Foto: HTZ, Goran Šubelić
Foto: HTZ, Goran Šubelić

Med priljubljene jedi sodi tudi kuhana zelenjava (na primer blitva s krompirjem, paradižnikova omaka), pogosto kombinirajo gojeno in samoraslo zelenjavo, začinjeno z olivnim oljem in kisom ali z mesom (mineštra – testenine z mletim mesom, arambašići – polnjeni listi vinske trte).

Področja z veliko sveže vode so znana po žabah, jeguljah in rečnih rakih (dolina Neretve, Trilj in izliv Cetine). Tipične dalmatinske sladice osvajajo srca in želodce s svojo preprostostjo. Najpogosteje so iz mediteranskega sadja, fig, grozdja in rozin, mandljev, medu, jajc, smokev: ravioli, mandulat, smokvenjak, paprenjak  ter rožata.

Kaj pa pijača?

cucina-croata-optimizirano-za-web-stipe-surac
Foto: HTZ, Stipe Šurać

Med znanimi dalmatinskimi vini, ki jih tako kot olivno olje in olive cenijo že iz davne zgodovine, so Dingač in Pošip s polotoka Pelješac, Babić iz Primoštena, Vugava in Plančić z otoka Hvara ter Pošip in Grk s Korčule, Marastina z Lastova, Malvazija iz Dubrovnika. Znane sorte hrvaških vin ob Jadranski obali in na otokih so: rdeča vina teran, merlot, kabernet, opolo, plavac, dingač, postup, ter bela vina malvazija, pošip, pinot, kujundžuša, žlahtina, muškat. Med žganimi pijačami so znane slivovka, travarica (zeliščno žganje), loza (zelo močno žganje), med desertnimi pijačami pa Prošek (sladko desertno vino) in likerji Maraschino, Vlahov.

V primorski kuhinji Istre in Kvarnerja, ki spaja celinsko in mediteransko regijo, najdemo posebne specialitete. Prednjačijo razni siri in hladne jedi. Ta regija se ponaša z obiljem rib in morskih sadežev, najboljši predstavniki Severnega Jadrana so škampi, lignji in školjke iz Limskega kanala. Po izvrstnem pršutu s sirom in olivami, vam bodo v mnogih vinskih kleteh ponudili še ribjo juho, ribji golaž, škampe na buzari, belo in črno rižoto z morskimi sadeži. Ob tem pa še jedi iz osrednje Istre: tradicionalno vinsko juhico maništro ter jedi s testeninami in mesom z dodatkom znamenitih tartufov, znameniti posebni vrsti gob, ki bi naj imela lastnosti afrodiziaka in jo iščejo s pomočjo treniranih psov in svinj.

Foto: HTZ, Damir Fabijanić
Foto: HTZ, Damir Fabijanić

Izjemna istrska vina so malvazija iz Buj, poreški cabernet, sauvignon in merlot ter teran iz Buzeta, Vrbnička žlahtnina, penina Bakarska vodica,…

Ob vseh teh naštetih jedeh, ki ste jih gotovo že z veseljem pokušali, se vam gotovo že cedijo sline. Naslednjič, ko boste na počitnicah ali pa doma za obujanje spominov na okusne večerje na morju, pa se odločite za kako specialiteto s spodnjega seznama, brez katerih ni dopusta na Hrvaškem.

Hobotnica. Tudi, če se vam spočetka ne zdi privlačna, jo le poskusite. Lovke lahko malo po malem režete, naročite si lahko solato iz hobotnice in dopolnjeno z olivami, kaprami in oljčnim oljem.

Ostrige. Dalmacija je znana po ostrigah, najboljše so tiste iz Stona. Lahko jih jeste surove ali pečene in prekrite s sirom.

Carpaccio. To so tanki lističi surovega mesa ali ribe. Jed izvira iz sosedne Italije. Največkrat se za carpaccio ponudi tuna ali govedina, dobite pa lahko tudi vegetarijanskega z bučkami.

Rižota z morskimi sadeži. Z ribami in morskimi sadeži ne morete zgrešiti na kateremkoli delu obalne Hrvaške, saj je Jadransko morje izredno čisto in so morske dobrote vedno sveže.

Črna rižota. To je dalmatinska specialiteta, poznana daleč naokrog. Od zaščitnega znaka Dalmacije pa boste s seboj kot spominek na okusno rižoto odnesli še počrneli jezik.

Kruh in olivno olje. V deželi olivnega olja, kar Hrvaška tudi je, vam bodo v marsikateri gostilni ponudili olivno olje s kruhom kot okusno predjed.

Foto: HTZ, Damir Fabijanić
Foto: HTZ, Damir Fabijanić

Sir, sir in še enkrat sir. Večina hrvaških sirov prihaja iz malih sirarn in so zelo okusni. Še posebej odlični so siri z otokov, prav posebno mesto pa zaseda Paški sir. Njegov sloves je star že stoletja, v tem času pa je osvojil celo serijo mednarodnih nagrad in se uvrstil med seznam najboljših svetovnih sirov. Gre za trdi sir posebnega okusa, ki ga pridelujejo iz mleka paških ovac, ga nato sirijo v slanici, potem pa zorijo – čim dlje, tem bolje.

Domače vino. Gojenje trte ter proizvodnja pitnih in izbranih vin je večstoletna tradicija hrvaških vinogradnikov v celinskem delu Hrvaške (predvsem bela vina: rizling, graševina, burgundec in traminec) ter v Primorju in Dalmaciji, kjer so najbolj popularna črna vina. Vina se pijejo vedno, razen pri zajtrku.

Ročno izdelane testenine. Hrvaška je znana po domačih testeninah, kar je vpliv sosednje Italije. Najbolj priljubljeni so špageti, makaroni in njoki, katere obvezno postrežejo s sirom.

Vse vrste žganja. Hrvaška je znana po svojih sadnih likerjih iz vina ali fermentiranega sadja. Žganja se pijejo pred jedjo kot aperitiv ali po jedi, da spodbudijo prebavo. Pri sadnih žganjih pa previdno, čeprav se ne zdi tako, je v njih precej alkohola.

Bela riba in blitva. Zdi se povsem navadna jed, vendar je bela riba z blitvo ena od najbolj priljubljenih dalmatinskih jedi in domačini jo jedo nekajkrat tedensko.  Dalmatince zato tudi imenujejo »blitvarji«. Ribo pripravijo zelo enostavno, le z nekaj olivnega olja in začimbami, blitvo pa pomešajo s krompirjem.

Mandljev kolač. Tradicionalen dalmatinski kolač, narejen predvsem iz mandljev in sira, pripravljajo domačini  ob posebnih priložnostih, kot je rojstni dan.

Rožata. Za Dubrovniški okoliš je značilna ta tradicionalna vrsta pudinga, prelita z vrtničnim likerjem, po katerem je dobila sladica tudi ime (rozalin = liker iz vrtnice).

Rabska torta, foto: HTZ, Bojan H. Markičević
Rabska torta, foto: HTZ, Bojan H. Markičević

Za konec sledi še fotogalerija, predvsem za vse lačne in žejne. Verjemite, ogled fotogalerije bo zagotovo vzpodbudil apetit (še tistim, ki so ravnokar jedli).

Shepard’s Hike: Po pastirjevih sledeh

Bi se sprehodili po čudoviti paški mesečevi pokrajini pod vodstvom vodičke? Odpravili se bomo do najbolj čudovitih plaž. Kliči +385 91 793 90 79 in klikni info@croatiabyheart.com.

Splošno:
Raziščite skrite kotičke otoka Paga kar peš. Pag je izjemen prostor, prepoln naravnih lepot, vendar do nekaterih kotičkov ni tako lahko priti. Prav vsak kamen s Paga čutimo s srcem in njegove skrivnosti bomo delili z vami. Naj vas popeljemo do nekaterih najbolj čudovitih plaž na Hrvaškem, po vaši izbiri. Za več informacij se nam oglasite. Angleški prevod najdete na lepo urejeni spletni strani: http://www.croatiabyheart.com/.

pastirski pohod

Vrhunci dneva:

  • čudovit sprehod po paški mesečevi pokrajini
  • kopanje na skriti plaži
  • majhna skupina do največ 7 ljudi
  • zagotovljen odhod že z 2 gostoma
  • na pol zaseben izlet, ki omogoča vam prilagojene storitve in intimno počutje

Vključeno:

  • angleško in hrvaško govoreči lokalni vodnik
  • prevoz

Ni vključeno:

  • hrana in pijača

Pomembne informacije

Kaj obleči:

  • udobna in lahka oblačila in pohodna / športna obutev / športne
  • zaščita za sonce
  • slamnik
  • kopalke in brisača
    nasl11

Dodatne informacije:

  • cena je enotna za vse starosti udeležencev: od 30 €
  • minimalna starost udeležencev 7 let
  • odhod je iz lokacije po vaši želji
  • odhod – jutranji termin 7.30 in popoldanski termin 14.30. Izlet traja približno 4 ure.
  • info@croatiabyheart.com, tel +385 91 793 90 79 in +385 91 785 10 41


>>> Članek je promocijski.    

Ethno Daytour: Etno izlet po Pagu

Vas mika celodnevno okušanje hrane in vin z ogledi čudovitih paških znamenitosti? Pridružite se nam na celodnevni etno dogodivščini.  

Splošno o Ethno Daytour (angleška verzija na http://www.croatiabyheart.com/).
Izkusite Pag. Spoznajte najbolj skrite skrivnosti otoka Paga v enodnevnem izletu z našo malo skupino. Pridružite se nam pri naši paški dogodivščini.

Na izletu o spoznavanju najboljše paške hrane in vina vam bomo pričarali Pag tak, kot je bil nekoč, dopolnjen z izjemnim gastronomskim doživetjem. Najboljši način, da resnično odkrijete kraj, je, da ga raziščete z domačini. In prav to vam ponuja etno celodnevni izlet – enkratno doživetje  z lokalnimi vodiči z edinstvenimi vezmi, izpopolnjen s pestro ponudbo okusne hrane in vina.

nasl4

Vrhunci dneva:

·         prekrasen sprehod po 2000 let starih oljčnih vrtovih v Lunu

·         pokušanje domačih oliv in olivnega olja z Luna ter domačega paškega sira

·         kopanje v zasebnem turkizno modrem zalivu

·         kompletno kosilo: juha z domačo zelenjavo + riba + zelenjava + sladica + 2 dcl vina + kava

·         obisk vinograda

·         pokušina vina: merlot, Žlahtina, Babić, Gegić, Torbijan, traminec in še druga

·         spoznavanje zgodovine Caske

·         pokušanje slanikov + avtentične vrste paškega česna

·         majhna skupina največ 7 oseb

·         zagotovljeni odhodi že z 2 gostoma

·         na pol zaseben izlet, ki omogoča vam prilagojene storitve in intimno počutje

Vključeno:

·         angleško in hrvaško govoreči vodič

·         vstopnina v Lunske oljčne vrtove, vstopnina v privatni muzej in vinsko klet

·         pokušina hrane in vina

·         kompletno kosilo: juha z domačo zelenjavo + riba + zelenjava + sladica + 2 dcl vina + kava

·         prevoz (lokacija odhoda je tudi dogovorjena, vodička se prilagodi željam)

Ni vključeno:

·         dodatna druga hrana in pijača, ki ni navedena zgoraj

Opis:
pokušanje vinZamislite si prekrasna sredozemska nebesa, polna oljk, vina in najboljšega ovčjega sira na svetu, vse obdano s kristalno čistim modrim Jadranskim morjem, ki ustvarja harmonijo z neokrnjeno naravo. Otok Pag uresničuje idejo nebes na Zemlji in jo še polepša!

Naš celodnevni etno izlet vodi profesionalni lokalni vodič, kateremu je otok Pag njegova največja ljubezen. Poučili se boste o skriti zgodovini otoka, očarala vas bo lokalna kuhinja, še posebej pa se vam bodo vtisnila v spomin izjemna hrvaška vina.

Naš izlet se bo pričel zjutraj s smerjo proti Lunu. Tam bomo obiskali oljčne vrtove, poskusili tradicionalni paški sir, pristno oljčno olje in olive z Luna. Zaplavali bomo v kristalno čistem morju v privatnem zalivu. Po osvežitvi nas čaka kosilo. Kasneje se bomo sprehodili po vinogradu, degustirali vino, obiskali privatni muzej in uživali v razgledu na Paški zaliv s hriba Sv. Juraja nad Casko. Uživali bomo v različnih vinih in definicijah hrane.

Etno izlet vključuje popolno doživetje otoka Paga, s kosilom, pokušino vina in hrane, v prijetnem vzdušju majhne skupine ljudi. Pridružite se nam in doživite  izjemno pokrajino otoka Paga in njegove okuse!

Pomembne informacije

Kaj obleči:

udobna lahka oblačila in obutev
zaščita pred soncem
slamnik
kopalke in brisača

Dodatne informacije:

– minimalna starost udeležencev 7 let
– cena je enotna za vse starosti udeležencev
– možna je vegetarijanska prehrana ob predhodni najavi
– etno izlet se prične ob 9.30 in traja približno 8-9 ur
– cena 95 evrov
Informacije: info@croatiabyheart.com, tel +385 91 793 90 79 in +385 91 785 10 41.

>>> Članek je promocijski.    

Kolan, srce otoka Paga

Da, srce. Ker je kraj Kolan, zemljepisno gledano, s svojo zeleno dolino, umeščen prav v sredico čudovitega, kamnitega otoka Paga.

Iščete apartma v Mandrah? Priporočamo: Apartmaji Damir.

Kolan leži v notranjosti otoka nad plodno dolino ob cesti, ki povezuje mesto Pag z Novaljo. Kolan je edino otoško naselje, ki ne leži na samem obalnem pasu. Površina celotne občine meri 28,95 kvadratnih kilometrov. V vsej občini Kolan živi okrog 800 ljudi, od tega največ v Mandrah (le nekaj manj kot 400), v kraju Kolan (okrog 380), ter v Gajacu (samo 20).
mini-IMG_3010
Kraj Kolan se skriva v notranjosti otoka Paga, v lepi zimzeleni dolini. Z vzhodne strani ga gledata vrhova Gradac in Nebeska, z zahodne pa Kolan čuva hrib Brizi. Kolan, torej skrit v sami dolini in zaščiten z ne preveč visokimi hribi, ki burji vendare v veliki meri onemogočajo, da »zlahka meče sol« po rodovitnih poljih doline, ima odlične pogoje, da se domačini ukvarjajo s poljedeljstvom in živinorejo.

Seveda so te naravne danosti izkoristili kolikor je le mogoče, to pa dokazujejo predvsem s tem, da je v Kolanu tudi središče ovčereje na otoku Pagu in, seveda, posledično tudi mlečnih izdelkov. Tukaj, v tej zeleni dolini, je tudi domicil večkrat opevane sirarne Gligora (ki zna izdelati tudi kakšnega svetovnega prvaka med ovčjimi siri).

Ker so od morja in čudovitih plaž oddaljeni le nekaj kilometrov, se v zadnjih desetletjih domačini intenzivno ukvarjajo tudi s turizmom. Veliko čudovitih plaž kot so Sv. Duh, Čista, Prnjica, Rogoze z bistrim, čistim morjem in peščenimi zalivčki, vam bodo ponujale nepozabne užitke, in vso lepoto kraške pokrajine.
mini-IMG_3006
Ne smemo pozabiti tudi na »večji obmorski turistični center« Mandre, ki je tudi del občine Kolan. Tam zlahka najdete številne apartmaje, pa tudi zanimive turistične vsebine, ki bodo popestrile vaše počitnice.

Odlično vino, tudi t.i. žutica, tradicionalni in na daleč znani paški sir, jagnjetina, pršut in druge specialitete pripravljene iz sadežev morskih globin bodo vaš dopust naredili nepozaben. V kraju Kolan boste lahko igrali nogomet na nogometnem igrišču, metali krogle na balinišču, zavihteli lopar na teniškem igrišču ali pa v prijetnih bifejih in domačnih in odličnah gostilnah poklepetali s prijaznimi domačini.

mini-DSC_0757Pohodniki se lahko povzpnete na bližnji hrib Sv. Vid (ki je najvišja točka na otoku Pagu) ali pa se sprehodite do »Kolanjskega blata«, močvirnatega predela, ki je ornitološki rezervat, letno ga »obišče« okrog 163 vrst ptic.

Ljubitelji zgodovine lahko obiščete etnografski muzej, stari vodnjak (iz rimskih časov), premogovnik (ja, včasih so v teh krajih kopali tudi premog) ter osrednjo kolansko cerkev »svetog Luke«. Glede na zapisano je majhno mestece Kolan, pa čeprav ne leži ob sami obali, zagotovo vredno vsaj krajšega obiska.

Mini fotogalerija:

Oljke, olive, oljčno olje

Če za vinsko trto velja izrek, da je občutljiva kot ljubica; če jo zanemariš za kratek čas, ti tega ne bo nikoli odpustila, je oljka kot mati – lahko jo leta in leta zanemarjaš, pa te ne bo nikoli pozabila.

O oljki je veliko zapisanega v mitih in legendah. Nekoč so se zbrala vsa drevesa, da bi izbrala svojega kralja. Izbrala so oljko, vendar oljka te časti ni sprejela. Rekla je: “Moje poslanstvo je preveč pomembno za človeštvo, da bi izgubljala čas s kraljevanjem”.
mini-DSC_0157

Za vladarja Aten sta se nekoč pomerila Pozejdon, bog morja in Atena, boginja modrosti. Zmagala je Atena, saj je ljudstvu podarila oljčno drevo. Kasneje so Grki in Rimljani spletali vence iz zimzelenih listov oljke in jih podarjali tudi zmagovalcu olimpijskih iger. Največja ter najbolj prestižna nagrada na olimpijskih igrah je veljala amfora napolnjena z oljem oljk.  V Stari Grčiji je bila oljka tako cenjena, da je poleg umora veljal za najhujši zločin posek oljčnega drevesa.

Judje uporabljajo olje v tradicionalnih oljnih svetilkah. V krščanskih cerkvah oljčnemu olju pravijo sveto olje, ker ga uporabljajo pri posvetitvah duhovnikov, krstu ter maziljenju močno bolnih in umirajočih. Na Cvetno nedeljo (pred Veliko nočjo) gredo ljudje z oljčnimi vejicami v cerkev. Golobica z oljčno vejico pa je tudi simbol miru in prispodoba zaveze Boga po silovitih neurjih in poplavah, ko je preživel le Noe z živalmi na svoji barki.

mini-DSC_0219Oljka (Olea) je rod dreves iz družine oljkovk, prav tako pa se imenuje tudi njihov plod, ki mu rečemo tudi oliva. V to družino več kot 500 vrst dreves sodijo tudi forzicija, jasmin, jesen, španski bezeg. Oljka izhaja iz vzhodnega Sredozemlja (Sirija, Mala Azija, severni Iran). Najstarejše sledi cvetnega prahu oljke so našli v severni Sahari in znanstveniki menijo, da so oljke tam rastle že v 12. tisočletju pr.n.št. Najstarejša oljka na svetu je v Baru v Črni gori. Stara je okoli 2200 let, v premeru pa meri okoli 10 m.

Grškim mestnim državam so oljke pomenile idealno poljedelsko kulturo:  stebla so bila močna,dolgotrajna in zelo plodna. Po prešanju so olje shranjevali v glinenih amforah, v katerih so ga lahko skladiščili več tednov, ko so ga z ladjami razvažali v vse sredozemske dežele. Oljčno olje jim je bil glavni prihodek, s katerim so gradili mesta in plačevali vojne. Kupovali so tudi žito in druge pridelke.

V Stari Grčiji so bile oljke glavni kmetijski proizvod, od tam so se razširile tudi na zahodno Sredozemlje, kjer so zaradi apnenčaste zemlje, na kateri odlično uspevajo, kmalu postale izredno pomembna kultura.  Danes jih gojijo tudi v južni Afriki, Avstraliji, Novi Zelandiji in Kaliforniji. Pri nas uspevata dve vrsti: divja in gojena oljka. Divja oljka je manjša, raste tudi v Istri, njeni plodovi pa so malce manjši kot pri gojenih oljkah. Na celotnem Mediteranu v naravi, razen v Lunu, pa več ne obstajajo tako ohranjene divje oljke.

Oljka je trpežno drevo, saj staro odmirajoče deblo nadomestijo mladi poganjki, ki izraščajo na obodu predhodnega debla, kar pomeni, da se rastlina vsakič znova bori za obstoj. Njeno deblo je po navadi nepravilne oblike, ker je nagnjena k tvorbi odebelitev in grč. Krošnjo sestavljajo primarne in sekundarne veje, pa tudi mladi poganjki. Oljka je zimzeleno drevo, saj se njeni listi obdržijo približno 3 leta, nato odpadejo. Tako oljka redno obnavlja krošnjo. Ima preproste liste, ki so podolgovate oblike, s kratkim pecljem. Zgornja stran lista je zelene barve in bleščeča, za razliko od spodnje, ki se ne sveti in je srebrno sive barve.

mini-DSC_0087Oljka prične po navadi cveteti maja,  iz približno 100-ih cvetov pa razvije le od 1 do 4 plodove, kar ni tako veliko. Če v času cvetenja piha močna burja, je to za pridelek pogubno. Po cvetenju se razvije koščičast plod, sestavljen iz kožice, koščice in semena. Kožica skozi rastno dobo spreminja barvo od intenzivno zelene pa lahko vse do temno vijolične. 70 % ploda sestavlja meso, hkrati pa je v njem približno 12–25 % olja in kar 69–75 % vode ter 4–6 % ogljikovih hidratov.

Kot pri ostalih vrstah, se prav tako tudi pri oljki pojavlja izmenična rodnost kar pomeni, da drevo eno leto boljše rodi, drugo leto pa slabše. Vzrok za to je lahko sama sorta, starost rastline, preskrbljenost rastline z vodo ali hranili. Oljka je zimzeleno drevo, ki za rast in razvoj potrebuje veliko svetlobe in to čez celo leto. Drugače povedano, oljka je rastlina sonca, pri kateri moramo pozorno izbrati lego, gojitveno obliko in sadilno razdaljo. Zelo dobro vpliva na kakovost oljčnega olja že zato, ker dobro osvetljeni plodovi enakomerno dozorevajo.

Oljčno (tudi olivno) olje je olje, pridobljeno iz oliv, plodov oljke. Zaradi visoke vsebnosti mononenasičenih maščob velja za zdravo in dietno olje. Sestava oljčnega olja je odvisna od sorte oljk, zemljepisne lege, nadmorske višine, časa pobiranja oljk in postopkov iztiskanja. Femoli dajejo nepredelanemu ekstra deviškemu oljčnemu olju značilen grenak in oster okus.  Same oljke imajo trpek okus, zato so jih često fermentirali ali namakali v slanici.

mini-IMG_4916Mogočnih krošenj na Pagu ne obrezujejo, tako kot na Primorskem. Zeleni plodovi so po navadi konec oktobra zreli in nared za »trgatev«. Obiranje je precej zamuden postopek.  Lahko je ročno ali pa mehanizirano. Pri ročnem že od nekdaj pustimo plodove pasti na tla in jih komaj takrat poberemo. Lahko pa tudi pod drevo razgrnejo mrežo in nato s posebnimi grabljicami ali ročno osmukajo oljke, da padejo na tla. Tako lahko oberejo 20-30 kg oliv na uro. Posebne pnevmatske grabljice olajšajo in predvsem skrajšajo čas obiranja.

Za predelavo oljk v kvalitetno ekstra deviško olje, je treba obrane plodove čimprej shraniti v zaboje in odpeljati v predelavo v oljarno ali torklo. Deviško oljčno olje se pridobiva z mehansko predelavo oljk oziroma s hladnim stiskanjem pri temperaturi 27 °C. Pri takšni temperaturi še ne pride do kemičnih sprememb sestavin olja. Prvi korak v torkli je čiščenje plodov, kjer se jih loči od listov in vejic. Sledi faza mletja in drobljenja plodov, kjer razbijejo celične stene, nakar vse potuje naprej na mesenje.

mini-DSC_0044

Nato dobimo oljčne tropine ali pogačo ter oljčni mošt, ki se naprej predela s postopkom ločevanja olja in vode, kar naredijo s centrifugiranjem. Olje še prelijejo ali filtrirajo. Med postopkom ni dovoljeno dodajati ničesar, razen vode. Vse našteto pa nas pripelje do kakovostnega ekstra deviškega oljčnega olja. Da se njegova kakovost ne spremeni, ga hranimo v temnih steklenicah in posodah iz nerjavečega jekla, vse to pa na temnem prostoru na 12-15 stopinj Celzija. Pri višji temperaturi olje izgubi na kakovosti in sestavi, na bazi maščobnih kislin.

Deviško oljčno olje slabe kakovosti gre v rafinacijo oziroma kemijsko čiščenje. Z dezodorizacijo z vodno paro odstranijo hlapne snovi, neprijeten vonj, barvo in zdravju škodljive snovi. Pri tem postopku odstranijo tudi zaželene sestavine, kot so antioksidanti, zato mu dodajo sintetične. Pri stiskanju oljk v procesu pridobivanja deviškega oljčnega olja ostanejo tropine, ki vsebujejo le 6 % olja, ki ga lahko pridobijo s kemijskim postopkom. Tako pridobljeno olje tržijo kot olje iz oljčnih tropin.

Razvrščanje oljčnega olja je odvisno od načina predelave in kakovosti predelanega olja. Glede na način predelave ločimo:
deviška oljčna olja
– ekstra deviška oljčna olja
– (navadna) deviška oljčna olja
rafinirana oljčna olja in
olja iz oljčnih tropin

Ko boste kupovali oljčno olje, izberite torej najkakovostnejše, ekstra deviško, hladno stiskano, ki nastane v prvem procesu. Vonj je opojen, barva zeleno zlata, olje pa gosto in dišeče.

Poleg prvenstvene uporabe v prehrani (oljčno olje), je oljka pomembna tudi v farmaciji in kozmetiki (mila). Čaj iz oljčnih listov znižuje krvni pritisk in sladkor, olje se uporablja za masažo, tudi z dodatkom raznih dišavnih olj (šentjanževka in rožmarin), cvetni pripravek pa pri telesni in duševni izčrpanosti.

mini-DSC_0105

Med dopustovanjem na Pagu pa si vsekakor morate ogledati čudoviti oljčni nasad preko 80.000 dreves v Lunu, na skrajnem severnem koncu otoka. Obisk Luna si boste zagotovo zapomnili še dolgo po izteku dopusta, saj je resnično nekaj  posebnega, prevzame nas in nas napolni s spoštovanjem do te mogočne rastline.

Vino, vino žutica

Vino je bilo na otoku Pagu v preteklosti izredno pomembno. Še zdaj pa se najdejo domačini, ki z največjim veseljem pridelujejo vino po imenu žutica.

Spominki otoka Paga

Ko gremo na počitnice ali dopust, v krajih kamor smo odšli, iščemo spominke. Da nas spominjajo na prekrasne kraje, lepe čase. Poglejmo spominke otoka Paga.

Paški sir, svetovni prvak med siri

Paški sir je eden izmed najpomembnejših ambasadorjev paškega turizma in hrvaške gastronomije. Paški sir je rumeno zlato otoka Paga.

Pa veste, zakaj se paški sir uvršča med najboljše na svetu? Otok Pag je dolg 60 kilometrov, na svojem najširšem delu pa je širok 10 km. Celoten otok ima le približno 8.000 prebivalcev, okrog 35.000 ovac in zelo dolgo tradicijo v pridelavi sira.
w817-h551-no

Paški sir je sir, ki se izdeluje iz mleka ovc, ki se hranijo na hribovskih pašnikih, ki so bogati z aromatičnimi rastlinami, na katerih je zaradi pogoste burje, veliko soli. Avtohtone paške ovce so posebej trpežne: peklensko vročino prenašajo enako dobro kot mrzle zime. Ko udriha po površju Jadranskega morja, burja dviga sol ter z njo bogato posuje travo in drugo rastlinje, na katerem se pasejo ovce. Prav to doprinese k edinstvenemu okusu mleka, ki je polno mlečne maščobe in beljakovin, popolnih za izdelavo sira. Ravno zaradi specifičnosti prehrane paških ovc ima paški sir tako posebno in prepoznavno aromo.

Sir ima obliko kroga, težak je od dveh pa do štirih kilogramov. Skorja paškega sira je gladka, rumena. Testo je pikantno in tako trdo, da ga lahko ribamo. Na prerezu je praviloma brez lukenj ali pa jih ima malo, v velikosti majhne bucikine glave.
IMG_9808

Mlad paški sir, ki je zorel nekaj čez pol leta, je blagega in kremastega okusa. Pogosto se ga streže le poškropljenega z oljčnim oljem, da njegova travnato-oreškasta aroma pride do pravega izraza. Bolj zrel paški sir je mnogo bolj suh: drobi se podobno kot parmezan. Odličen je nariban, torej podobno kot parmezan, na testenine, rižote, polento … Pažani, še posebej starejši, pravijo, da je ta sir, ki zori vsaj dobro leto, pravi paški sir. Ljubitelji sira trdijo, da v paškem siru zavohajo sivko in okusijo slano travo, s katero so se pasle ovce.

“Mlad sir je mehkejši, svetlejše rumene barve in še ni kristaliziran. Starejši, zreli sir je temnejši – skoraj rjav – trši je in bolj pikanten. Mlad sir se je kot predjed s pršutom, starega pa si lahko privoščimo tudi kot sladico, ob kozarcu dobrega vina. In kateri sir je boljši? No, to pa je stvar okusa … in vsak ima svoj okus,” slišimo povedati poznavalce te gastronomske specialitete.

Za otok Pag je proizvodnja sira poleg turizma še vedno poglavitna dejavnost. Proizvodnja sira je ostala pomemben del gospodarstva in identitete otoka Paga. “Vsak dan našega življenja je poln ovac in sira. Živimo za sir in od sira,” znajo povedati proizvajalci sira. “Zgodba o paškem siru je zgodba o generacijah družin, ki so skupaj dihale ta slani otoški zrak ter pozimi in poleti skrbele za svoje črede,” je za spletni portal sensaklub povedala Martina Pernar Škunca, hči nekdanjega direktorja Paške sirarne, Anteja Pernarja. “Zgodba o nastanku paškega sira je zgodba o stotinah pridnih rok.”

V času molže ovac, od januarja do julija, je sir neločljivo povezan z življenjem Pažanov: tako z velikimi proizvajalci sira – sirarnami, v katerih zori na tone sira – kot z malimi družinskimi proizvajalci, ki svoj sir prodajajo restavracijam, manjšim trgovinam ali na stojnicah ob cesti. Največji proizvajalci so Paška sirarna, sirarna Gligora in sirarna MIH, ob njih pa paški sir proizvaja še okrog 500 družinskih kmetij. Na leto se baje proizvede, na celotnem otoku, okrog 500 ton sira.
DSC_0669

V zadnjih letih je paški sir prejel številne nagrade in mednarodna priznanja. Po številu nagrad, pa tudi njihovi pomembnosti, izstopa paški sir, ki ga pridelujejo v sirarni Gligora. Od leta 2012, ko se je sirarna Gligora pričela prijavljati na svetovna sirarska tekmovanja, je že dve leti zapored osvojila prvo mesto (za Paški sir v kategoriji ovčji sir z dodatki – leta 2013 za Paški sir zorjen v oljčnih tropinah, julija 2014 pa za Paški sir zorjen v grozdnih tropinah) in skupno kar 5-krat drugo mesto v različnih kategorijah. Tovrsten sir je med vsemi na tekmovanju prejel tudi največ točk. Tekmovanje je potekalo v angleškem Nantwichu, marca pa v ZDA (v mestu sira Wisconsin). Gre za največje in najstarejše tekmovanje sirov na svetu, »sodelovalo« je približno 4.500 sirov, ocenjevalo pa jih je 200 žirantov.

»Naša sirarna skupno prideluje približno 38 različnih vrst sira, tudi različno staranega. Je najbolj vsestranska sirarna na Balkanu oz. v tem delu Evrope, kajti pridelovati toliko različnih vrst sira na enem mestu je že redkost. Italijani in Francozi so npr. zelo specializirani, imajo posebno sirarno samo za npr. mocarelo, trde sire in podobno. Smo že četrta generacija, ki se resno ukvarja s sirarstvom in kljub blaznim komercializacijam, ki so vse okrog nas in uporabi umetnih živilskih dodatkov, ki jih dajejo tudi v sir, mi ne želimo in ne bomo spreminjali recepta za pravi paški sir,” pove direktor Šime Gligora med razkazovanjem družinske sirarne, v kateri je sedaj zaposlenih že čez 50 ljudi.
1814

Povabi nas v majhen kraj Kolane na otoku Pagu, tam je zaradi dveh velikih sirarn nekakšen »center« paškega sira. Šime Gligora za SLO RTV razloži tudi: »Pag je velik, ima osem kampov in takšen minipostanek v Kolanu tistim, ki se ustavijo pri nas, spremeni pogled na sirarsko industrijo, veliko novega izvedo. Danes je čista norišnica, vsem se vedno mudi, nasičeni smo z informaciji, ne vemo pa osnovnih podatkov, na primer, da bi vedeli, kakšno hrano sploh uživamo in kako je pripravljena v sami proizvodnji. S takšnim miniobiskom je ljudem veliko bolj jasno, kaj originalni, izvirni paški sir sploh je, zakaj je skorjica tako mehka in podobno.”

Slovenski ljubitelji sirov lahko omenjene mlečne dobrote najdete na policah butičnih trgovin Gligora (imajo ga tudi v sirarni v ljubljanski tržnici), najbolje pa je seveda, da dopust, ki ga boste preživeli na otoku Pag, izkoristite tudi za obisk ene izmed sirarn. Ugotovili boste, zakaj je paški sir rumeno zlato Paga.