Jakišnica, kraj, kjer se imajo vsi »fajn«

Za otok Pag mnogi obiskovalci pravijo, da ima pravo »mesečevo pokrajino«. Naj nas potem ne čudi, če imajo v Jakišnici pravi (prestižni in romantični) hotel Luna.

Na otoku Pagu, med krajema Lun in Potočnica najdemo Jakišnico. Naselje Jakišnica se nahaja 12 kilometrov stran od Novalje, leži pa na ozkem severozahodnem delu otoka.
jakišnica
V dnu ovalnega zaliva, ki je širok nekaj manj kot 200 metrov se razprostira naselbina Jakišnica z manjšim pristanom, trgovino, nekolik restavracijami in, seveda, hišami z apartmaji.

sončni zahodV Jakišnici, nekoč predvsem ribiškim naseljem, sedaj prebiva okrog 150 prebivalcev. V sami Jakišnici se nahaja peščeno-prodnata plaža, za vse tiste dopustnike, ki pa si želijo malo več privatnosti, pa boste v skritih zalivčkih zlahka našli svoj košček blaženega miru in zadovoljstva.

Domačini, ki so znani po svoji prijaznosti, pravijo, da je morje pri njih kristalno čisto. Že kratek potop na nekaj metrih morske globine bo zlahka dokazal, da je morsko življe v okolici Jakišnice pravzaprav zelo bogato.

Jakišnica je idealno mesto za vsakega, ki želi pobegniti od mestnega hrupa in se predajati mirnim nočem pod paškim nebom, ter užiti nekaj samote na prodnatih in skalnatih plažah. Če se vam zahoče malo bolj aktivnega počitnikovanja, se usedite na kolo in se odpeljite v naročje tisočerih oljk, ki so oddaljene le nekaj kilometrov.

Sprehod, ob hotelu Luna
Sprehod, ob hotelu Luna

V Jakišnici se nahaja tudi zelo prepoznaven hotel Luna. Ima štiri zvezdice, sami pa pravijo, da so vodeči hotel v regiji. Hotel Luna je bil zgrajen leta 2008, ima 10 tisoč kvadratnih metrov pozidanih in 15 tisoč kvadratnih metrov nepozidanih površin. Ima 96 luksuzno opremljenih sob (najmanjša soba ima, brez balkona ali terase, celo 30 kv. metrov). Bazeni in wellness: zunanji bazen in otroški bazen z morsko vodo, whirpool s sladko vodo, ležalniki in sončniki (glede na razpoložljivost), wellness center (4 savne, masaža, prostori za počitek), notranji bazen z ogrevano sladko vodo.

Za osnovno »kopalno informacijo« naj dodamo še, da je na njihova plaža prodnata, skalnata in betonska, na njej pa lahko poležava okrog 250 ljudi. Za več informacij o hotelu z uradnim imenom Luna Island Hotel kliknite na njihovo uradno spletno stran: http://lunaislandhotel.com.

Oljčni raj v Lunu

Tisočletja stari nasadi oljk, dišeče zelenkasto gosto oljčno olje, šumenje ovalnih listov v razvejanih krošnjah in bleščanje modrega morja čisto blizu. Rajsko lep in poseben je ta umirjen, najoddaljenejši predel otoka Paga, ki nas zavije v svoje skrivnosti in podari spokojnost in občutek povezanosti z naravo.

Lun. Na skrajnem koncu otoka Paga in eden njegovih najlepših kotičkov. Je skorajda najsevernejše naselje na otoku in leži na severozahodni konici zelo ozkega polotoka, dolgega 20 in širokega le kak kilometer. S svojim videzom spominja na iztegnjen kazalec in morda izhaja njegovo staro ime prav iz tega (Punta Loni).  Obstaja pa tudi verzija, da je ime izvedeno iz latinskega in italijanskega naziva rta Lun: Punta Longa (dolga), lunga, Lun. V njem živi le nekaj sto prebivalcev, na ravnici, nekoliko oddaljeni od morja. Pa vendar ga poznajo širom po svetu in je priljubljena turistična točka.
mini-DSC_0092

Okolica naselja je namreč poraščena s preko 80.000 drevesi oljk. Skrivenčene, košate, upognjene v vse mogoče oblike, trdno zasidrane v kamnito zemljo, srkajo njeno moč, se zoperstavljajo sunkom mrzle burje in nam radodarno dajejo svoje sadove na mizo.

mini-DSC_0085Še posebej nas pritegne okrog 1.500 divjih oljk, vrste olea oleaster, ki so visoke med 5 in 8 metri. Izračunali so, da so v povprečju stare okrog 1.200 let, kar pomeni, da je mnogo še starejših. So ene izmed najstarejših na svetu. Znanstveniki merijo premer drevesa in glede na to, da se v povprečnem letu deblo odebeli za milimeter, izračunajo njegovo starost. Pri nekaterih drevesih lahko tudi preštejejo letnice in na podlagi gostote vidijo tudi, katera leta so bila za last ugodnejša in katera ne.

Oljčni gaj na Pagu je edini take vrste na Jadranu in ima poseben botaničen pomen.  Od leta 1963 je zaščiten kot botanični rezervat in je pod spomeniškim varstvom.  Zaradi interesa trajne zaščite oljčnega nasada so lokalne oblasti sprožile pobudo za ustanovitev posebne javne ustanove, ki bo zanj skrbela.
mini-DSC_0231
Ob tem je v teku tudi realizacija projekta Vrtovi lunskih maslina, ki je pomemben predvsem zaradi ohranjanja ustvarjanja blagovne znamke in bodočega razvoja tradicionalne, avtohtone pridelave oliv. S tem projektom je nastala tudi turistična recepcija, urad, trgovina s spominki in 7 kilometrov stez, ki se že ali pa se še bodo raztezale skozi oljčne nasade, nekaj manjših avtohtonih hišk, počivališč in razglednih točk, obiskovalce pa že sedaj  skozi nasade vozi tudi turistični vlakec.

mini-DSC_0211Projekt je sedaj sicer malce zastal, v prihodnjih letih pa upajo na njegovo celotno izpeljavo, nekaj novosti pa je že vidnih, potke so bolje urejene, nekaj je tudi kažipotov, v trgovinici s spominki pa lahko kupite tudi kak izdelek iz oljčnega lesa in plodov.

Že malo pred prihodom v naselje Lun boste naleteli na prvi informacijski kotiček, prijetno  urejeno hiško, kjer vam prijazen uslužbenec poda prve informacije, naročite se lahko na voden ogled ali si oljčni gaj ogledate kar sami. Vasica je majhna, v središču je info center, z razstavo izdelkov in majhno trgovinico.

Potke, obdane s kamnitimi zidci nas vodijo med mogočnimi drevesi, do zanimivejših, kot je na primer najstarejša rastoča oljka na svetu, pa vas usmerijo kažipoti. Vaščani imajo svoja oljčna drevesa označena, za preostale pa skrbi skupnost. V kraju je zato tudi obrat za proizvodnjo oljčnega olja, ogledate pa si lahko tudi staro stiskalnico.

mini-DSC_0263

Ko se boste utrudili od pohajkovanja, se odpravite še do bližnjega zaselka Tovarnele, kjer je imeniten zalivček za kopanje. Le 15 minut hoje ob obali je oddaljen skrajni rt otoka, od koder vidite tudi otoke Lošinj, Rab, mesto Rab, celino …

 

 

Oljke, olive, oljčno olje

Če za vinsko trto velja izrek, da je občutljiva kot ljubica; če jo zanemariš za kratek čas, ti tega ne bo nikoli odpustila, je oljka kot mati – lahko jo leta in leta zanemarjaš, pa te ne bo nikoli pozabila.

O oljki je veliko zapisanega v mitih in legendah. Nekoč so se zbrala vsa drevesa, da bi izbrala svojega kralja. Izbrala so oljko, vendar oljka te časti ni sprejela. Rekla je: “Moje poslanstvo je preveč pomembno za človeštvo, da bi izgubljala čas s kraljevanjem”.
mini-DSC_0157

Za vladarja Aten sta se nekoč pomerila Pozejdon, bog morja in Atena, boginja modrosti. Zmagala je Atena, saj je ljudstvu podarila oljčno drevo. Kasneje so Grki in Rimljani spletali vence iz zimzelenih listov oljke in jih podarjali tudi zmagovalcu olimpijskih iger. Največja ter najbolj prestižna nagrada na olimpijskih igrah je veljala amfora napolnjena z oljem oljk.  V Stari Grčiji je bila oljka tako cenjena, da je poleg umora veljal za najhujši zločin posek oljčnega drevesa.

Judje uporabljajo olje v tradicionalnih oljnih svetilkah. V krščanskih cerkvah oljčnemu olju pravijo sveto olje, ker ga uporabljajo pri posvetitvah duhovnikov, krstu ter maziljenju močno bolnih in umirajočih. Na Cvetno nedeljo (pred Veliko nočjo) gredo ljudje z oljčnimi vejicami v cerkev. Golobica z oljčno vejico pa je tudi simbol miru in prispodoba zaveze Boga po silovitih neurjih in poplavah, ko je preživel le Noe z živalmi na svoji barki.

mini-DSC_0219Oljka (Olea) je rod dreves iz družine oljkovk, prav tako pa se imenuje tudi njihov plod, ki mu rečemo tudi oliva. V to družino več kot 500 vrst dreves sodijo tudi forzicija, jasmin, jesen, španski bezeg. Oljka izhaja iz vzhodnega Sredozemlja (Sirija, Mala Azija, severni Iran). Najstarejše sledi cvetnega prahu oljke so našli v severni Sahari in znanstveniki menijo, da so oljke tam rastle že v 12. tisočletju pr.n.št. Najstarejša oljka na svetu je v Baru v Črni gori. Stara je okoli 2200 let, v premeru pa meri okoli 10 m.

Grškim mestnim državam so oljke pomenile idealno poljedelsko kulturo:  stebla so bila močna,dolgotrajna in zelo plodna. Po prešanju so olje shranjevali v glinenih amforah, v katerih so ga lahko skladiščili več tednov, ko so ga z ladjami razvažali v vse sredozemske dežele. Oljčno olje jim je bil glavni prihodek, s katerim so gradili mesta in plačevali vojne. Kupovali so tudi žito in druge pridelke.

V Stari Grčiji so bile oljke glavni kmetijski proizvod, od tam so se razširile tudi na zahodno Sredozemlje, kjer so zaradi apnenčaste zemlje, na kateri odlično uspevajo, kmalu postale izredno pomembna kultura.  Danes jih gojijo tudi v južni Afriki, Avstraliji, Novi Zelandiji in Kaliforniji. Pri nas uspevata dve vrsti: divja in gojena oljka. Divja oljka je manjša, raste tudi v Istri, njeni plodovi pa so malce manjši kot pri gojenih oljkah. Na celotnem Mediteranu v naravi, razen v Lunu, pa več ne obstajajo tako ohranjene divje oljke.

Oljka je trpežno drevo, saj staro odmirajoče deblo nadomestijo mladi poganjki, ki izraščajo na obodu predhodnega debla, kar pomeni, da se rastlina vsakič znova bori za obstoj. Njeno deblo je po navadi nepravilne oblike, ker je nagnjena k tvorbi odebelitev in grč. Krošnjo sestavljajo primarne in sekundarne veje, pa tudi mladi poganjki. Oljka je zimzeleno drevo, saj se njeni listi obdržijo približno 3 leta, nato odpadejo. Tako oljka redno obnavlja krošnjo. Ima preproste liste, ki so podolgovate oblike, s kratkim pecljem. Zgornja stran lista je zelene barve in bleščeča, za razliko od spodnje, ki se ne sveti in je srebrno sive barve.

mini-DSC_0087Oljka prične po navadi cveteti maja,  iz približno 100-ih cvetov pa razvije le od 1 do 4 plodove, kar ni tako veliko. Če v času cvetenja piha močna burja, je to za pridelek pogubno. Po cvetenju se razvije koščičast plod, sestavljen iz kožice, koščice in semena. Kožica skozi rastno dobo spreminja barvo od intenzivno zelene pa lahko vse do temno vijolične. 70 % ploda sestavlja meso, hkrati pa je v njem približno 12–25 % olja in kar 69–75 % vode ter 4–6 % ogljikovih hidratov.

Kot pri ostalih vrstah, se prav tako tudi pri oljki pojavlja izmenična rodnost kar pomeni, da drevo eno leto boljše rodi, drugo leto pa slabše. Vzrok za to je lahko sama sorta, starost rastline, preskrbljenost rastline z vodo ali hranili. Oljka je zimzeleno drevo, ki za rast in razvoj potrebuje veliko svetlobe in to čez celo leto. Drugače povedano, oljka je rastlina sonca, pri kateri moramo pozorno izbrati lego, gojitveno obliko in sadilno razdaljo. Zelo dobro vpliva na kakovost oljčnega olja že zato, ker dobro osvetljeni plodovi enakomerno dozorevajo.

Oljčno (tudi olivno) olje je olje, pridobljeno iz oliv, plodov oljke. Zaradi visoke vsebnosti mononenasičenih maščob velja za zdravo in dietno olje. Sestava oljčnega olja je odvisna od sorte oljk, zemljepisne lege, nadmorske višine, časa pobiranja oljk in postopkov iztiskanja. Femoli dajejo nepredelanemu ekstra deviškemu oljčnemu olju značilen grenak in oster okus.  Same oljke imajo trpek okus, zato so jih često fermentirali ali namakali v slanici.

mini-IMG_4916Mogočnih krošenj na Pagu ne obrezujejo, tako kot na Primorskem. Zeleni plodovi so po navadi konec oktobra zreli in nared za »trgatev«. Obiranje je precej zamuden postopek.  Lahko je ročno ali pa mehanizirano. Pri ročnem že od nekdaj pustimo plodove pasti na tla in jih komaj takrat poberemo. Lahko pa tudi pod drevo razgrnejo mrežo in nato s posebnimi grabljicami ali ročno osmukajo oljke, da padejo na tla. Tako lahko oberejo 20-30 kg oliv na uro. Posebne pnevmatske grabljice olajšajo in predvsem skrajšajo čas obiranja.

Za predelavo oljk v kvalitetno ekstra deviško olje, je treba obrane plodove čimprej shraniti v zaboje in odpeljati v predelavo v oljarno ali torklo. Deviško oljčno olje se pridobiva z mehansko predelavo oljk oziroma s hladnim stiskanjem pri temperaturi 27 °C. Pri takšni temperaturi še ne pride do kemičnih sprememb sestavin olja. Prvi korak v torkli je čiščenje plodov, kjer se jih loči od listov in vejic. Sledi faza mletja in drobljenja plodov, kjer razbijejo celične stene, nakar vse potuje naprej na mesenje.

mini-DSC_0044

Nato dobimo oljčne tropine ali pogačo ter oljčni mošt, ki se naprej predela s postopkom ločevanja olja in vode, kar naredijo s centrifugiranjem. Olje še prelijejo ali filtrirajo. Med postopkom ni dovoljeno dodajati ničesar, razen vode. Vse našteto pa nas pripelje do kakovostnega ekstra deviškega oljčnega olja. Da se njegova kakovost ne spremeni, ga hranimo v temnih steklenicah in posodah iz nerjavečega jekla, vse to pa na temnem prostoru na 12-15 stopinj Celzija. Pri višji temperaturi olje izgubi na kakovosti in sestavi, na bazi maščobnih kislin.

Deviško oljčno olje slabe kakovosti gre v rafinacijo oziroma kemijsko čiščenje. Z dezodorizacijo z vodno paro odstranijo hlapne snovi, neprijeten vonj, barvo in zdravju škodljive snovi. Pri tem postopku odstranijo tudi zaželene sestavine, kot so antioksidanti, zato mu dodajo sintetične. Pri stiskanju oljk v procesu pridobivanja deviškega oljčnega olja ostanejo tropine, ki vsebujejo le 6 % olja, ki ga lahko pridobijo s kemijskim postopkom. Tako pridobljeno olje tržijo kot olje iz oljčnih tropin.

Razvrščanje oljčnega olja je odvisno od načina predelave in kakovosti predelanega olja. Glede na način predelave ločimo:
deviška oljčna olja
– ekstra deviška oljčna olja
– (navadna) deviška oljčna olja
rafinirana oljčna olja in
olja iz oljčnih tropin

Ko boste kupovali oljčno olje, izberite torej najkakovostnejše, ekstra deviško, hladno stiskano, ki nastane v prvem procesu. Vonj je opojen, barva zeleno zlata, olje pa gosto in dišeče.

Poleg prvenstvene uporabe v prehrani (oljčno olje), je oljka pomembna tudi v farmaciji in kozmetiki (mila). Čaj iz oljčnih listov znižuje krvni pritisk in sladkor, olje se uporablja za masažo, tudi z dodatkom raznih dišavnih olj (šentjanževka in rožmarin), cvetni pripravek pa pri telesni in duševni izčrpanosti.

mini-DSC_0105

Med dopustovanjem na Pagu pa si vsekakor morate ogledati čudoviti oljčni nasad preko 80.000 dreves v Lunu, na skrajnem severnem koncu otoka. Obisk Luna si boste zagotovo zapomnili še dolgo po izteku dopusta, saj je resnično nekaj  posebnega, prevzame nas in nas napolni s spoštovanjem do te mogočne rastline.

Na severu Paga: Lun, mesto oljk

Čeprav je uradno brez morja in plaž, morate Lun, ki leži na severu otoka Paga, nujno obiskati že zaradi (divjih) oljk. Fascinantno se je sprehoditi skozi nasade teh mogočnih dreves.

In oljk sploh »ni malo«. 80.000, da prav ste prebrali, osemdesettisoč oljk, na 400-ih hektarjih zemlje (»najpomembnejši« del oljčne »drevesnice«, uradno ime – Vrtovi lunskih maslina, se razprostira »le« na 23-ih hektarjih), ponuja fascinantno izkušnjo, prikaže veliko nadrealističnih podob, uživanje v družbi teh mogočnih divjih oljk, po latinsko Olea Oleaster, lahko ponudi transcedentalno izkušnjo, ki se vam bo za vse življenje vtisnila v spomin.

IMG_0731
Prvi pisni dokaz o stalnih prebivalcih Luna sega v leto 1653.

Za najstarejša divja drevesa, ki so stara tudi čez 1.600 let odlično skrbi lokalno društvo »lunjskih maslinara«. Že leta 1963 je to področje postalo botanični rezervat, društvo oljkarjev pa bo sedaj poskrbelo, da boste lahko zlahka kupili tudi zelo kakovostno oljčno olje. Po tej anti-depresivni »pokrajini« se lahko brezskrbno sprehajate, vedoč, da si boste ob zvokih žuželkastega škržata in šumenja morja, popolnoma brez težav napolnili energetske baterije.

Le tu in tam na celi zemeljski krogli najdemo tako stare oljke, to, da bi jih bilo toliko (ponavljamo, 80.000) skupaj, pa je pravi čudež, trdi profesor Karmel Poštenjak. Profesor, ki je življenje posvetil lunjskim oljkam, trdi: »V kombinaciji čistega morja, golega kamna ter velebitskega vetra (burja) je narava ustvarila nekaj, kar ne bi mogel niti največji človeški genij«.

Kakor smo v uvodu že nakazali, Lun ne leži ob sami obali morja, do tja, do naselja je Tovarnele, je kakšen kilometer in pol. V bližini Luna, kamnite planote brez polj, najdemo še barvite naselbine z imeni: Jakišnica, Dudići in Potočnica. Te se nahajajo v slikovitih dragah in znajo biti odlična izbira za prijetne počitnice. ki se nahajajo v slikovitih dragah, so prav tako odlična izbira za prijeten poletni dopust.
IMG_1954
Redko naseljeni domačini vas bodo lepo sprejeli, vam ponudili domače specialitete (olivno olje, paški sir ter seveda ribe). Brez večjega truda lahko nastanitev najdete v sobah, apartmajih, počitniških hišah, kampih, pa tudi kakšen manjši hotel se najde. Mir in tišina, pa tudi majhne, zelo intimne, plaže so odlični razlogi za obisk teh zaselkov na severnem delu otoka Paga.