Soline Pag (hrvaško: Solana Pag) in muzej solinarstva Pag

Kapljica morja, zrno soli. Tako zapiše “Solana Pag” na svoji spletni strani. In ponosno razlaga, da je njihova sedanja proizvodnja soli del tisočletne tradicije. No, pa se sprehodimo s fotoaparatom po paških solinah in muzeju solinarstva v Pagu.

Pag – Stari grad oz. Staro mesto

Ste vedeli, da so Pažani leta 1443 pričeli graditi novo mesto Pag na območju, kjer se nahaja še danes? Mesto, ki so ga zapustili 1467, so poimenovali Stari grad oziroma Staro mesto.

Ledeno mrzlo pivo in Pag

Popolna uživancija. Pogled iz apartmajev Adrijana v mestu Pagu. Adriana Šolaja in njen mož sta prijazna tako zelo, da se človek lahko zjoka … od sreče. Več o apartmajih Adrijana pa tukaj: http://pag.si/lastnik/apartmaji-adriana/.

Pivo postaviš za vsaj nekaj ur v zmrzovalnik. Potem ga postaviš pred sebe, s terase gledaš morje, vohaš borovce in sol ter ... uživaš.
Pivo postaviš za vsaj nekaj ur v zmrzovalnik. Potem ga postaviš pred sebe, s terase gledaš morje, vohaš borovce in sol ter … uživaš.

Mesto Pag, pravi center otoka Paga

Mesto Pag, na otoku Pagu, je krasno renesančno mesto morske soli in paške čipke. Mesto Pag se odlikuje po otoški umirjenosti in prijaznosti domačinov.

Mesto Pag, ki je geografsko umeščen tam nekje v sredino tega istoimenskega otoka, leži na jugovzhodni obali Paškega zaliva, na področju kjer morje prehaja v plitek zaliv, v “slano jezero” imenovano tudi Paške soline.

Na sredi fotografije, takoj za mostom, se nahajajo nekdanja skladišča soli. Sedaj je tam, med drugim, tudi muzej solinarstva.
Na sredi fotografije, takoj za mostom, se nahajajo nekdanja skladišča soli. Sedaj je tam, med drugim, tudi muzej solinarstva.

Pag je ekonomsko in turistično središče otoka Paga. Prav tako je mesto Pag tudi upravno središče, celoten otok Pag pa je, upravno gledano, del zmeraj bolj gospodarsko cvetoče zadarske županije (uporabna informacija: med Zadrom in Pagom je manj kot ura vožnje z avtomobilom ali avtobusom, peljete se tudi preko znanega paškega mostu, ki je celino z otokom povezal leta 1968).

Razgledna točka Gradac nam omogoča najlepši panoramski pogled na mesto Pag. Razgledna točka se nahaja na bližnjem hribu, na cesti Pag – Novalja. Razgledno točko Gradac obožujejo vsi fotografi, saj je fotografija Paga s te razgledne točka »nujna«, pa tudi vsi zaljubljenci, ki skriti v temi noči vzdihujejo ob lepotah paške pokrajine in nebesnega svoda, ki se jim ponuja »kot na dlani«.
Razgledna točka Gradac nam omogoča najlepši panoramski pogled na mesto Pag. Razgledna točka se nahaja na bližnjem hribu, na cesti Pag – Novalja. Razgledno točko Gradac obožujejo vsi fotografi, saj je fotografija Paga s te razgledne točka »nujna«, pa tudi vsi zaljubljenci, ki skriti v temi noči vzdihujejo ob lepotah paške pokrajine in nebesnega svoda, ki se jim ponuja »kot na dlani«.

Poleg turizma, ki je že nekaj desetletij najpomembnejša gospodarska panoga v mestu in na otoku samem (leta 1968 je bil zgrajen prvi večji hotel), proizvodnje soli (to je bila stoletja najpomembnejša gospodarska veja na celotnem otoku; zaradi soli so se Pažani pogostokrat vojskovali, belo slano zlato pa jim je, po drugi strani, prinašalo tudi bogastvo), se prebivalstvo ukvarja tudi s prirejo ovac (slavni paški sir in jagnjetina), vinogradništvom (paška žutica) in ribolovom.

Pogled iz mosta, proti centru mesteca.
Pogled iz mosta, proti centru mesteca.

Posebej je potrebno poudariti unikatno vrednoto paške čipke, ki je tudi zaščitni znak prepoznavnosti otoka Pag; čipkarska šola je bila ustanovljena leta 1906. Samostan sester Benediktink poleg številnih cerkvenih relikvij in slik, ohranja tradicijo pripravljanja »baškotina«, aromatičnega prepečenca, ki se lahko kupi na vhodu v samostan.

Mesto Pag krasijo prelepe peščene, prodnate in kamnite plaže. Prstan paške uvale zajema 27 kilometrov plaž. Do večine plaž se lahko pripeljete z avtom, z izjemo plaže, ki se nahaja na Paških vratih in do nje se pride samo s čolnom. Največja plaža Prosika je situirana v neposredni bližini centra mesta Pag in je posledično tudi »najbolj oblegana«.

Triladijska bazilika svete Marije, v kateri se prepletata gradbena sloga gotike in renesanse, se nahaja na osrednjem paškem trgu in je tudi župnijska cerkev. Začetek gradnje sega v leto 1443.
Triladijska bazilika svete Marije, v kateri se prepletata gradbena sloga gotike in renesanse, se nahaja na osrednjem paškem trgu in je tudi župnijska cerkev. Začetek gradnje sega v leto 1443.

Malo zgodovine. Mesto Pag ima bogato zgodovinsko preteklost, s polno padcev in vzponov. Po nekaterih virih naj bi se ime Pag prvič pojavilo v 1. stoletju našega štetja, ime pa naj bi izhajalo iz latinske besede pagus, ki pomeni vas.

Most Katine je zagotovo najbolj prepoznavni detalj mesta Paga. Popolnoma prenovljen je bil leta 2010 in je zamenjal most iz 15. stoletja. Dolžina mosta, ki je obložen s prekrasnim belim kamnom, je 30 metrov. Koristijo ga lahko le pešci, povezuje pa stari del mesta s halami za skladiščanje soli.
Most Katine je zagotovo najbolj prepoznavni detalj mesta Paga. Popolnoma prenovljen je bil leta 2010 in je zamenjal most iz 15. stoletja. Dolžina mosta, ki je obložen s prekrasnim belim kamnom, je 30 metrov. Koristijo ga lahko le pešci, povezuje pa stari del mesta s halami za skladiščanje soli.

Ime Pag se pomembneje v pisnih virih omenja šele leta 976, ko je kralj Stjepan Držislav osvobodil Pag, ki je bil do takrat pod bizantinsko oblastjo. Mesto Pag se je v takšnega kot ga poznamo danes začelo razvijati v 15. stoletju in je načrtno delo slovitega gradbenika in kiparja Jurija Dalmatinca. Še danes se Pag lahko pohvali, da je eno redkih dobro ohranjenih srednjeveških mest.

Paško pristanišče.
Paško pristanišče.

V sredini 15. stoletja je bila vse večja turška nevarnost in zaradi tega so Pažani maja leta 1443 pričeli graditi novo mesto Pag na območju, kjer se nahaja še danes. V novo mesto Pag so se domačini preselili leta 1467. Mesto, ki so ga zapustili, so imenovali Stari grad oziroma Staro mesto, kot se imenuje še danes. Novo mesto je zagotavljalo večjo varnost, saj je bilo obdano z obzidjem in še dodatno utrjeno z devetimi stolpi. V mesto Pag so se preselili vsi prebivalci Starega grada, zaradi tega je zgodovina starega in novega Paga nedeljiva in celovita; med starim in novim mestom je razdalja le tri kilometre.

Kamnite hiše, hiške. Kaj niso prekrasne?
Kamnite hiše, hiške. Kaj niso prekrasne?

V 16. in 17. stoletju so v Pagu postavili tudi cerkev sv. Margarete in cerkev sv. Jurija. V tistem obdobju je nastalo tudi največ paških hiš. Med pomembnejšimi paškimi arhitekturnimi dosežki je treba omeniti tudi knezov dvorec in stolpič Skrivanat, zadnji ohranjen, ki je še ostal od stare trdnjave. Kar okrog 4.700 ljudi je v mestu Pag živelo na začetku prejšnjega stoletja.

Toda, ko je leta 1905 rastlinska bolezen prizadela vinsko trto in uničila zelo mnogo vinogradov, se je odselila skorajda polovica prebivalcev mesta. Tudi sedaj, neuradno, v mestu Pag ne živi več kot 3.000 ljudi.

Otok Pag je otok z dušo

Na Pagu je toliko vsega: lepega, pestrega, zanimivega, okusnega, prijetnega, da v enem obisku skoraj ne moremo vsega zajeti. Zato ni čudno, da so Pag poimenovali tudi otok presenečenj.

Vzdolž jadranske obale je kopica večjih, manjših, poraščenih, zelenih, skalnatih, razgibanih, obljudenih, razčlenjenih, samotnih otokov, z naravnimi in drugimi znamenitostmi. Nekateri so bolj, drugi manj znani in priljubljeni med turisti. Eni se vedno znova vračajo na svoje najljubše kotičke, drugi pa uživajo v raziskovanju in spoznavanju vedno novega. Otok Pag je gotovo med tistimi, ki imajo svojo dušo in te ne pustijo ravnodušnega.

Naravne danosti in bogata ponudba so razlog, da vsako poletje prihaja na Pag stotine tisočev turistov s celega sveta. Že v začetku 20. stoletja je Pag privabljal goste iz srednje in zahodne Evrope. Intenzivneje pa se je turizem na Pagu pričel razvijati šele po letu 1968, po izgradnji paškega mostu, ki je otok povezal s celino.

mini-DSC_0016

Otok, ki te v resnici vedno preseneti, je zagotovo Pag.

Preden sem prvič odšla na Pag, sem vedela le, da je Pag otok v severni Dalmaciji, ob Velebitskem kanalu, vzporedno s celinsko obalo. Je peti največji hrvaški otok, ki ima hkrati tudi najdaljšo obalo; ta meri kar 302 km. To je zelo dolg in zelo ozek otok, ki je dolg približno 60 kilometrov (od SZ proti JV) in širok med 2 in 10 kilometri. Površina otoka je 285 kvadratnih kilometrov.

SV obala otoka je nizka (vključno s Paškim zalivom in veliko jamo Caska), SZ del pa je strm in visok. Večina otoka je kamnita, manjša področja so poraščena z mediteranskim grmičjem, makijo. Stalnih tekočih voda na otoku ni, Izviri pitne vode so v veliki meri le pri Novalji in mestu Pagu, tu sta se razvili tudi obe mesti. Na JV otoka pa najdemo tudi kraški jezeri, Velo in Malo Blato. Najvišji vrh otoka je s 348 metri Sveti Vid.

Podnebje je mediteransko. Povprečna letna temperatura amplituda je 13 stopinj Celzija. Največ padavin pade pozimi. Poletja so suha, dolga in vroča, medtem ko so zime izrazito kratke, mile in deževne. Letno pade na teh območjih od 350 do 900 mm padavin. Noben večji hrvaški otok pa ni izpostavljen tako silovitim udarom burje kot Pag.

Pa saj tam ni nič, samo makija, grušč in skale, nič sence in zelenja, sem si mislila. Sama pustinja, le kaj naj tam počnem? Ne bi se mogla bolj motiti.

Že kar na začetku se je začela moja predstava o Pagu spreminjati. Prihod na otok Pag je namreč prav spektakularen. Le 15 km od izvoza Posedarje z avtoceste Zagreb – Split se namreč pripeljemo do ene od največjih znamenitosti otoka Paga. To je Paški most, veličasten betonsko-jeklen objekt, ki se razprostira nad morjem in povezuje otok Pag ter celino. Dolg je 300 metrov ter širok okoli 9, razpon samega znamenitega loka pa je kar 200 metrov.

Na otok lahko pridemo tudi s trajektom, vožnja iz Prizne do Žigljena traja le pol ure, pot iz Slovenije si tako skrajšamo za slabi dve uri, še posebej je to ugodno, če imamo svojo turistično destinacijo v osrednjem delu otoka.
mini-DSC_0063

Seveda so me najprej zanimale zlasti plaže. Za ljubitelje čistega in modrozelenega morja je tu pravi raj. Ogromno je lepih zalivčkov, prodnatih, skalnatih, peščenih, z dih jemajočimi skalnatimi skulpturami, posejanih ob in v morju. Zgolj mesto Pag ima okrog 25 plaž v neposredni bližini, ogromno prekrasnih pa je tudi povsod po otoku. Lahko si izberemo živahne ali samotne, z mirnim zalivčkom, kjer lahko otroci brez skrbi čofotajo v plitvi vodi, take s preprostim dostopom brez ostrega kamenja in morskih ježkov v zasedi, pa take, kjer je tako imenitno skočiti v vodo na glavo.

Do večine plaž znotraj prstana Paške uvale se da priti z avtom, do nekaterih, še posebej lepih, se je potrebno malce potruditi, dostopne so bodisi s čolnom, bodisi malo s kolesom, malo peš, in potem…., potem smo v pravih malih nebesih. Pa še taka lepa imena imajo: Janjeće vode, Tri glave, Ručica, Slana, Malin, Veliki Zaton, Bijele Stene, Veliki bok, Mali bok, Bošana, Dubrava, Sv. Marko, Sv.Duh, Zrče, Caska, Kotica, Prosika,…
mini-DSC_0278 (2)

Komur ni samo do uživanja na prelepih plažah, si lahko hitro omisli še kake športne aktivnosti, povezanimi s poletjem in občutkom soli, sonca ter vetra na koži. Se radi potapljate? Pag ponuja odlične možnosti za raziskovanje podvodnega sveta. Na otoku je morje vedno čistejše kot na celini, morskega življa je več, zanimivo bo na vsakem potopu.

Obožujete surfanje in jadranje? Pag je pravi otok za vas, še posebej boste uživali v Paški uvali. Vedno vsaj malce pihlja, morske širjave in prekrasno okolje pa vam kar ne dajo občutka, da imate že dovolj za danes.

Pravi raj pa predstavlja Pag tudi za kolesarje. Kar 14 tematskih kolesarskih poti, urejenih na nekdanjih ovčarskih poteh, s svojimi 115 km nudi čudovite možnosti za razgibano preživljanje prostega časa. Med seboj jih lahko kombinirate, s kolesom pa lahko pridete pravzaprav povsod.
mini-DSC_0446

Tudi ljubitelji teniških igrišč se ne morejo pritoževati nad ponudbo, v vsakem večjem naselju in kampu lahko žogico pošiljate preko nasprotnikove mreže. Na področju Lokunje je ekskluzivni olimpijski center s teniškimi tereni in igrišči za številne druge športe.
Stene, ki se navpično dvigujejo nad morjem, in označene z alpinističnimi smerokazi, pa so pravi izziv za alpiniste.

Raziskovanje neznanega in ponovno odkrivanje znanega je ena najljubših prostočasnih aktivnosti večine obiskovalcev. Tega na Pagu ne zmanjka. Kar dva ornitološka rezervata sta na JV delu Paga, Malo in Veliko Blato. Okoli kraških jezer z istima imenoma je presenetljivo bujno rastje, ki daje zatočišče, gnezdišče in hrano neštetim pticam, stalnim in selivkam, ter drugim živalim.
mini-DSC_0479

Najlepši in najbolj naraven del otoka je najskrajnejši SZ del, botanični rezervat Lun. To je predel z nasadom starodavnih oljk, kjer raste 80.000 dreves, od teh je okrog 1.500 prav posebnih, divjih oljk, sorte olea oleaster. To so 5 – 8 m visoka drevesa s povprečno starostjo 1.200 let. Bližnja naselja so v slikovitih uvalah: Jakišnica, Dudići, Varsan, Potočnica.

Zemljepisni položaj mesta Paga omogoča vsakemu obiskovalcu tudi hitre in lahke izlete do največjih hrvaških nacionalnih parkov. Prečudovit arhipelag Kornatskih otočkov vas bo navdušil. V kratkem času se lahko iz tople mediteranske klime prestavite v svežo planinsko v Paklenici ali Velebitu, se sprehodite med bisernimi slapovi Krke in med gostim gozdom odkrijete prekrasne slapove in Plitvička jezera.
mini-IMG_0729

Po vseh teh pašah in izzivih za oči, dušo in telo pa se prileže kaj dobrega tudi za želodec. In na Pagu ne boste ne lačni in ne žejni, saj je dobrot, tudi pravih paških gastronomskih specialitet, na pretek. V dolinah in na poljih, zlasti v Novaljski, Kolanski, Povljanski in Vlašićki dolini vzgajajo vinsko trto (lokalno žutico), zelenjavo in sadje. Severni del, polotok Lun, je v glavnem zasajen z oljkami. Veter, ki piha čez Velebitski kanal, nosi s seboj slano meglico, ki pada na pašnike in tako orošena trava je odlična hrana ovcam.

Pažani so se tradicionalno ukvarjali z ovčerejo in ribištvom, ena najpomembnejših gospodarskih panog pa je proizvodnja soli. Kvalitetna sol, pridobljena po naravni poti iz čistega morja je že stoletja zaščitni znak mesta Paga. Skozi vso zgodovino je bilo paško gospodarstvo namreč tesno povezano s to tradicionalno dejavnostjo, staro več kot tisoč let.
mini-IMG_9998

Prvi zgodovinski zapisi iz leta 999, potrjujejo, da so na Pagu pridobivali sol že v rimskih časih. Nastanek mesta Pag je povezan z izkoriščanjem naravnih plitvin v zaprtem zalivu (tako imenovanih “Valle di Pago”) za proizvodnjo soli.

Tu proizvajajo tudi kvaliteten in izjemno cenjen trdi ovčji paški sir. Zraven se prileže okusna paška jagnjetina, paški pršut, belo vino, travarica in domači prošek.

V ribarnici lahko kupite sveže ribe, školjke in rake, seveda pa vam jih okusno postrežejo tudi v restavracijah in gostilnicah. V benediktinskem samostanu Sv. Margarite še danes po tajnem receptu pripravljajo tradicionalno trdo pecivo, baškotin. Poznan pa je tudi izjemno zdravilen kaduljin med, ki ga pridelujejo po vasicah.

Pag ima bogato folklorno dediščino. Paška narodna noša je lepih barv in oblik, še posebej atraktivno pa je žensko pokrivalo, obrobljeno s paško čipko. Paška čipka je najlepši avtohtoni spominek, izdeluje se s šivanjem in je lahko samostojni okras ali del oblačila. Osrednji del leta je čas za poletni Paški karneval, kjer mestna godba na pihala igra tradicionalno paško kolo, zavrtite pa se lahko tudi na plesu v maskah ali poslušate domače napeve. Če boste na Pagu 15. avgusta, ko je na Pagu tudi največji verski praznik, pa si lahko ogledate tudi svečano procesijo v čast Marijinega vnebovzetja.
IMG_9987

V prazgodovini so otok naseljevali Liburni, kar med drugim dokazujejo ostanki gradenj (trdnjave in nekropole) pri naseljih Kolan, Novalja in drugje. Najpozneje v 1. stoletju so otok naselili Rimljani, ki so pričeli na različnih krajih na otoku postavljati obrambne objekte. Ti so služili za obrambo pred Iliri. Zgradili so večje obrambne objekte v Cissi ( današnji Caski), Novalii (Novalji), in manjše objekte v Košljunu, na rtu Zaglav in drugod. Postavili pa so tudi več večjih in manjših neutrjenih naselij.

Mesto Pag so na današnjem mestu zgradili med leti 1443 in 1474, pred tem so Pažani živeli v Starem mestu, kjer je danes arheološko področje. Latinsko ime za Pag je Pagus, italijansko Pago in nemško Baag. Kralj Bela IV je leta 1244 Pagu podelil naslov svobodnega kraljevskega mesta, v 16. st, pa so dobili tudi svoj prvi mestni statut. Mesto Pag se je razvilo v srednjem veku okrog središčnega trga in štirih ulic, ki mesto delijo na štiri četrti.
IMG_0727

V srednjem veku je otok izmenoma pripadal Rabu in Zadru, od leta 1409 do 1797 so bili njegovi lastniki Benečani, nato pa je doživel usodo drugih dalmatinskih otokov in postal del avstrijskega cesarstva. V 20. st. se je mesto razširilo tudi izven mestnega obzidja, z razcvetom turizma v 60-ih letih pa so nastali tudi novi deli mesta: Prosika, Vodice, Blato, Murvica, Bašaca, Sv. Jelena in Bošana. V mestu Pagu živi približno polovica otoškega prebivalstva, okrog 4.000 ljudi. Stalno živi na otoku približno 8.400 prebivalcev.

Za jutranja ali večerna raziskovanja boste imeli precej dela z obiskom kulturno-zgodovinskih spomenikov. Najpomembnejše stavbe v mestu Pag so Cerkev Marijinega vnebovzetja, Knežev dvor in Kula Skrivanat, edina preostala od devetih v nekdanjem mestnem obzidju, ki so obkrožale mesto. Zanimive so tudi cerkve Sv. Jurija, Sv. Frane in samostan Sv. Margarite, pa tudi stari magazini soli. 1 km od mestnega jedra je arheološko področje Stari grad s cerkvijo Sv. Marije in ostanki akropole. V sklopu festivala Paško poletje je na ogled mnogo gledaliških predstav, koncertov eminentnih hrvaških in svetovnih glasbenikov, pa tudi likovnih razstav.
mini-IMG_4493

Pag je znan tudi po tem, da so prvo hrvaško vetrno elektrarno leta 2004 postavili prav na tem otoku, SV od glavnega mesta Paga. Elektrarna Ravna 1 ima 7 Vesta V52 vetrnih turbin in proizvaja 5,95 MW elektrike letno. Na otoku Pagu je kar 11 svetilnikov, ki pomorščakom kažejo pot, so pa tudi privlačen fotografski motiv.

Največje mesto na otoku je istoimenski Pag. Večja naselji sta še Novalja in Lun ter več manjših vasic in turističnih središč. Prvi večji naselji, na kateri naletimo pri prehodu Paškega mostu, sta Miškovići in Dinjiška. Tu lahko v solinah še vedno vidite proizvodnjo soli po starem postopku izsuševanja v manjših glinenih bazenih, kamor dovajajo morsko vodo.
mini-DSC_0170

V smeri proti Pagu je kmalu zatem odcep za dve ljubki vasici, Vlašiče med vinogradi, polji ter z lepo plažo, in slikovito Smokvico na pečini, ki se spusti do morja na prekrasno plažo. V slikoviti uvali, obrobljeni z borovim gozdičkom, se nahaja malo turistično mestece Košljun, nekdaj pomembna otoška luka za hitrejšo povezavo z Dalmacijo, danes pa idealno mesto za miren družinski dopust.

Ostala manjša naselja in zaselki so še Caska, Jakišnica, Povljana, Potočnica, Tovarnele in Kustići. Novalja in Stara Novalja z bližnjimi vasicami Mandre, Kolan, Metajna in Šimuni, so med najbolj priljubljenimi letovišči, saj imajo prekrasne plaže in zanimiv ter pester večerni utrip. Še posebej znana in vedno bolj priljubljena je plaža Zrče, ki se je drži tudi sloves zabaviščne destinacije, predvsem po zaslugi hitro rastočega živahnega nočnega življenja.

Morda najbolj znan avtokamp in marina je gotovo Šimuni, eden najlepših na celotnem Jadranu. V marini je prostora za 170 privezov, v mirni uvali pa so izredno lepo urejene plaže, obrobljene z borovci, ki nudijo prijeten hlad.
DSC_0549

S svojimi naravnimi značilnostmi ter pestro zgodovino je Pag v vseh letnih časih priljubljena turistična destinacija. Ko spomladi in po dežju skoraj čez noč požene zdrava zelena trava in zadišijo cvetice ter zabrenčijo čebele, je nebo polno ptičjega prhutanja in oglašanja, ovce pa zadovoljno mulijo travo.

Čudoviti sončni vzhodi in zahodi in odsevi na morski gladini nam poleg poletnih aktivnosti polepšajo prav vsak dan, mesteca so živahnejša in polna zadovoljnih obrazov, zdravi pridelki pa nas kar vabijo k uživanju. Jesenska toplota obarva skalovje, drevesa ter cvetje drugače, fotografskih motivov nikoli ne zmanjka. Zima ponovno pričara povsem drugačno podobo otoka, močna burja prečisti zrak in otočane zapre v hiše.

Obiskovalcev, ki se vedno znova vračajo, je ogromno, boste med njimi tudi vi?