Hrvaška obzidana mesta

Verjetno je Dubrovniško obzidje največja hrvaška znamenitost. So pa še druga hrvaška mesta, ki imajo svoje trdnjave in obzidja vsaj tako masivna in lepa kot Dubrovnik. V dolgi in burni zgodovini so mesta namreč morala imeti utrdbe, da so se lahko branila pred sovražniki. Oglejmo si jih nekaj.

Dubrovnik, foto HTZ in Ivo Pervan

STON: mesto Ston je od Dubrovnika oddaljeno 60 km. Stoletja nazaj je bil Dubrovnik (nekoč imenovan Republika Ragusa) obmorska mestna država, ki je vladal Stonu in njegovi sestrski vasici Mali Ston. Naselje je imelo velik strateški pomen, saj so bile tam soline in rudniki soli, ki so ogromno pripomogli k Dubrovniškemu bogastvu. Ker je predstavljala v tistih časih sol  ogromno vrednost, se je Dubrovnik neprestano spopadal s številnimi poskusi osvajalcev, ki so želeli zavzeti Ston. Tako so v 15. st. zgradili ogromne obrambne zidove.

Mesto so močno utrdili s petimi utrdbami, 30 kvadratnimi in 10 okroglimi stolpi vzdolž 7 km dolgega obzidja, z bivalnimi prostori na vogalih. V tistih časih je imelo celotno mesto znotraj obzidja le šest ulic: dvoje vrat sta bila edina vhoda. Celoten kompleks povezuje tri trdnjave, od katerih je ena zgrajena na hribu nad mestom.

Čeprav so bili deli obzidja delno porušeni v času Avstro-Ogrske oblasti v 19. st. (gradbeni material so uporabili za gradnjo drugih javnih zgradb), večina obzidja še danes stoji. Nekdaj imenovan »Veliki Evropski zid« je prestal tudi uničujoč potres  leta 1996. Po nekaj letih obnove so ga za turiste ponovno odprli v letu 2009.

Ston, foto HTZ in Zoran Jelaća

MOTOVUN: Mestece Motovun leži v samem centru Istre. Nastalo je v srednjem veku in je zgrajeno na 277 m visokem hribu. Če se želite nanj povzpeti peš, boste po 1052 stopnicah hodili po najdaljšem istrskem stopnišču. Motovun je bilo v srednjem veku pomembno vojaško oporišče. Zaradi njegovega obzidja mesta ni bilo moč preprosto osvojiti. Med vzponom boste uživali v izjemnem pogledu na pokrajino, zelena polja in bližnji Motovunski gozd.

Najstarejši deli obzidja so iz 11. in 12. st. Glavni branik je dograjen stoletje kasneje, v začetku 15. st. pa zraste Motuvun v gotsko trdnjavo.  Večino takratnega obdobja so mu vladali Benečani, ki so v utrditev mesta vložili celo premoženje. Kasneje pa so del zidu vseeno odstranili zaradi mirovnega sporazuma med Benetkami in Avstrijo. Danes je obzidje sprehajališče, kjer lahko uživamo v pogledu na prelepo okoliško pokrajino. Celotno mesto je povezano s sistemom zunanjih in notranjih utrdb, obzidje pa predstavlja enega največjih dosežkov beneške kolonialne arhitekture, z vplivom romanskega, renesančnega in gotskega stila.

Motovun, foto HTZ in Dejan Hren

KRK: Drugi največji in najbolj poseljen hrvaški otok, Krk, je naseljen že od mlajše kamene dobe. Obzidje okrog mesta so zgradili Benečani med 12. in 15. st. Iz tega časa sta tudi veliki stolp in glavna mestna vrata. Zgodovinski viri pogosto omenjajo obzidje, saj ga je beneška vlada stalno dograjevala in utrjevala. Arheološka dognanja so pokazala, da je imelo mesto še vsaj sedem drugih stolpov. In ne samo to, odkrili so tudi, da so že prejšnji prebivalci otoka, Rimljani, zgradili tu svoje obzidje že okrog 1. st. pr. n. št.

Krk, foto HTZ in Ivo Bioćina

GROŽNJAN: Grožnjan je skriti biser Istre. V zgodovinskih zapisih se prvič omenja leta 1102, varno zasidran na hribčku nad dolino reke Mirne. Deli obzidja, ki stojijo danes, so bili večinoma zgrajeni v 14. st., med 1360 in 1367. Poveljnik Umaga, Pietro Dolfin,  je svoj sedež prestavil v Grožnjan in utrdil mestno obrambo. Zidove so ponovno prenovili v sklopu varnostnih ukrepov pred morebitnimi otomanskimi napadi l. 1446. Če se povzpnete na obzidje, lahko vidite celo Jadransko morje. Mesto se je razvilo na ostankih predzgodovinskih naselbin, ki so jih Rimljani kasneje uporabili za gradnjo svoje trdnjave. Turisti si lahko ogledajo 4 rimske nagrobnike v mestni Beneški loži, ki je služila kot zbirališče plemičev in so jo zgradili l. 1557. Druge zgodovinske znamenitosti so še cerkev Sv. Vida (katerega oltar je darilo papeža Pija VII, ki je zatrjeval, da ima posebne moči) in z zidaki lepo okrašena Grožnjanska kapela.

Mesto danes slovi kot »mesto umetnikov« s kar 64 galerijami. Znano je po slikarski koloniji, kamor prispejo slikarji in kiparji, da bi renovirali zapuščene hiše in jih spremenili v umetniška dela. Hiše stojijo blizu ena drugi, mesto pa ima še vedno srednjeveški pridih: najnovejša zgradba je stara 275 let! V dolgi in razgibani zgodovini je mesto večkrat menjalo vladarja in je bilo v posesti številnih beneških plemiških družin.

Grožnjan, foto HTZ in Dejan Hren

KORČULA: Korčula je mesto na otoku z istim imenom. Najprej so tok naselili Grki, kasneje Iliri in nazadnje Hrvati v 9. st. Od 14. st. je mesto obdano z debelimi mestnimi zidovi. Mesto ima oblikovno zasnovo ribjih kosti: ozke uličice se odcepljajo iz glavne hrbtenične ulice, kar spominja na ribje okostje.

Tako obliko so uporabili, da so zmanjšali vpliv vročega sonca in močnih vetrov. Danes je celotno zgodovinsko jedro, Staro mesto, obdano z ovalno oblikovanim obzidjem, ki ščiti mesto pred napadi z morja in kopnega. Nekoč je imelo 15 stolpov, ostala sta le še 2, Balbi in Capello (oba iz 15. st.). V utrjeno staro mesto vodita le dva vhoda: t.i. Kopna vrata iz 1650. leta pod štirikotnim stolpom Revelin, in Morska vrata, ki vodijo iz mestnega pristanišča.

Kot lahko vidite, je na Hrvaškem še več drugih mest z impresivnimi obzidji, ne le Dubrovniškim. Svoj vojaški namen so izgubila že več stoletij nazaj, sedaj pa so spomenik nekega drugega, že davno minulega časa.

Korčula, foto TZ

Treking, več kot samo tek

Za razliko od cestnega teka, kjer boste prišli, odtekli in odšli z določenim časom na uri, treking in trail tekme vnesejo v tek še novo dimenzijo: avanturo. Kar je na cestnih tekih predvidljivo, je na trekingih večkrat popolna neznanka.

„S takimi spomini ne bom nikoli postal bedni starec.“ – je izjavil po Mljetskem trekingu leta 2011 Bojan Jevševar, kultni treking tekač, največji pesnik med tekači in največji tekač med pesniki, zmagovalec Treking lige 2007 in nekaj epskih Ultra kategorij, med katerimi je tudi  „peklenski“ Velebit 2007.

Če pridete le na eno treking ali trail tekmo, boste razumeli, kaj je želel pesnik povedati. In če ste že zakorakali v tekaški svet, morda šele kot začetnik in si še ne drznete sodelovati na kaki treking ali trail tekmi – vas popolnoma razumemo: strah vas je, da boste tam tudi ostali in postali treking odvisniki! To se je namreč zgodilo že mnogim!

Treking in trail sta za  za razliko od cestnega teka časovna nepredvidljiva. Za tiste, ki so navajeni razmišljati „po sekundah“,  bo tovrstni koncept pomenil težavo. Nasprotno pa bo za tiste, ki se znajo prepustiti času, prostoru in življenjskim radostim, to prelomnica, kjer bo tek dobil drugo dimenzijo in v resnici postal pustolovščina.

Pogosta je zmota že pri razumevanju samih osnov treninga in priprav, ki bi se naj razlikovali za treking / trail tekači in „pocestniki“. Tako za prve kot za druge je osnova „cesta“. Prav tako je zmotno, da so „pocestniki“ slabši pri trailu kot „hard core trekerji“. Dober „pocestnik“, če se odloči za trail, bo po minimalnem času prilagajanja  kot za šalo „pohrustal“ večino trekerjev. Razlog je preprost: sistem treninga je praktično enak, razen da se le-ta med vikendi namesto dolgočasnih dolgih treningov po nasipu isto počne nekje v hribih.

Za tiste, ki šele vstopajo v svet teka,  pa sta treking in trail morda celo lažja vstopnica kot sodelovanje na neki cestni tekmi. Preprosto zato, ker pri trekingu ni nujno potrebno teči in ne boste izpadli „reva“, če boste hodili, kar bi se vam na primer lahko zgodilo na kakem polmaratonu.

Statistično gledano kar 80% trekerjev prehodi celo več kot 50% poti.  Seveda je to razmerje med hojo in tekom odvisno od fizične pripravljenosti posameznika, ki lahko variira med 1% in 99%.  Tereni kot pašmanski Škraping ali tudi Krk kdaj pa kdaj ne omogočijo niti najboljšim, da bi celo tekmo pretekli. Tako lahko nekatere tekme pri isti dolžini trajajo tudi dvakrat dlje.

Poleg teh „prednosti“, so tekme Treking lige poleg športnih doživetij ustvarile še kult družabno-turističnega dogodka. Treking tekme niso le sistem „pridi, teci, odidi“, temveč paket vsebin in doživetij, ki nudijo udeležencem še neko dodano vrednost: doživeli bodo avanturo, spoznali nove terene in kraje, na katere si sami ne bi nikoli drznili, stkali nova prijateljstva in se pri tem še imenitno zabavali!

Morda še ne veste, da je „treking“ kot ideja nastal prav na Hrvaškem. Kot izdvojena športna disciplina iz osnovnega avanturističnega teka je kot tak edinstven na svetu. Prvi tovrsten koncept se pojavi na prvi treking tekmi na Hrvaškem v juliju 2003 na Velebitu pod imenom „Velebitski treking“. 140 km dolga avantura je trajala polne tri dni in noči po brezpotjih Velebita.

V svetu splošno sprejet pojem trekking  se razlikuje od našega, t.i. „tekmovalnega  trekinga“, ki vključuje fizično aktivnost gibanja po nogah (hojo, tek ali kombinacijo obojega) po različnih prehodnih in manj prehodnih terenih in vegetacijskih sestavih (planinah, hribih, otokih, ravninah, gozdovih ipd.) v različnih vremenskih pogojih in letnih časih, po označenih in neoznačenih stezah in terenih brez obstoječih poti ob nujni orientaciji in obvezni uporabi predpisane osebne opreme, in to brez pomoči motoriziranih ali drugih pripomočkov za premikanje.

Treking tekme so lahko različnih dolžin in se lahko odvijajo na različnih naravnih območjih. Pravila treking tekme določajo, da morajo udeleženci mimo vseh kontrolnih točk in etap na način, ki ga določa vsakokraten pravilnik treking tekme. Zmagovalec postane tekmovalec, ki najhitreje  pride mimo vseh kotrolnih točk in upošteva vsa pravila posamične tekme.

Koncept „Treking liga“ se pojavi leta 2005, ko se v enotno ligo združi sklop večih tekem z imenom „Treking liga“. Do leta 2016 jih je bilo že 11 s skupno105 tekmami na področju Hrvaške, Slovenije, Črne Gore ter Bosne in Hercegovine BiH s preko 10.000 sodelujočimi posamezniki.

O razporedu tekem in kategorijah ter za več informacij obiščite stran: www.treking-liga.com.

Tekme Treking lige Merkur Osiguranje iz leta v leto nudijo nove izzive in doživetja, organizatorji pa se trudijo  deležencem pripraviti pustolovščine, ki si jih je vredno zapomniti.

Vsaka tekma je edinstvena avantura za prav vsak okus in različne fizične zmožnosti, saj je vsakokrat na izbiro nekaj različnih težavnostnih kategorij (Light / Active / Challenger / Marathon / Ultra).

Na skrbno izbranih destinacijah ob izjemnih varnostnih pogojih, strokovnem nadzoru, s podrobnimi  informacijami o lokaciji, logistični podpori in zemljevidih, boste odkrili najlepše in najbolj skrite kotičke vsake izbrane lokacije, pospremljene z dobro zabavo, druženjem in sklepanjem novih poznanstev in prijateljstev.

In ne samo to, to bo tudi najcenejša izbira za nove dogodivščine, ki jih boste shranili med večne spomine. Ko boste prišli enkrat, vam jamčimo, da boste to želeli ponoviti še drugič! Kajti Treking liga je preprosto tisto največ, kar lahko doživite in si  zamislite na Hrvaškem.

Vendar bodite pozorni na spremljajoče pojave: preprosto zasvoji! In zaenkrat še ni zdravila zanjo.

Kulturno bogat otok Krk

Otok Krk vas bo presenetil s svojimi plažami in izjemno čistim morjem. Verjeli ali ne, na otoku se nahaja zelo veliko število plaž, ki nosijo modro zastavo, katera iz leta v leto dokazuje visoko kakovost morja in plaže same. Otok je zanimiv tudi zaradi hitrega dostopa, saj ga lahko obiščemo s prečkanjem dvopasovnega mostu, ki povezuje otok Krk s celino.

Otok Krk leži na severu Jadrana, v Kvarnerju. Po površini (405,22 kvadratnih kilometrov) je drugi največji otok hrvaške obale. S celino je povezan s Krškim mostom, ki se je v preteklosti imenoval Titov most. Največje mesto in upravno središče na otoku je istoimenski Krk. V 68 naseljih na otoku živi okrog 16.500 prebivalcev.

Foto: HTZ in Vedran Metelko.
Krk. Foto: HTZ in Vedran Metelko.

Razen mesteca Dobrinja se večja naselja (Krk, Baška, Malinska, Njivice, Punat …) nahajajo ob obali. Gospodarska osnova je poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, ribištvo, lovljenje divjadi, za tem petrokemijska in tekstilna industrija, ladjedelništvo, turizem (turistična središča in turistično naselje Haludovo) ter navtični turizem (marina v Punatu).
Otok pokriva skoraj ena tretjina gozda. Severozahodni del otoka je bolj rodoviten in bolj gosto poseljen. Reliefno je nižji od jugovzhodnega dela, ki je višji, bol gol in manj poseljen. Prav tako je obala bolj strma, gola, razčlenjena in izpostavljena burji. Na tem delu otoka najdemo najvišji vrh otoka Obzova, ki je visok 569 metrov.

Na Krku najdemo tudi kraško jamo. Jama Biserujka ali hrvaški kraški biser, je 110 metrov dolga kraška jama, ki kljub svoji majhnosti svojih obiskovalcev ne pusti ravnodušnih. V njej najdemo zbirko čudovitih stalagmitov, stalaktitov in kalcitnih stebrov, njen posebni prebivalec pa je endemitski rakec.

Foto: HTZ in Aleksandar Gospić.
Foto: HTZ in Aleksandar Gospić.

Klima je prijetna in blaga. Povprečna letna temperatura zraka je 22,8 stopinj Celzija, »poletnega« morja 23 – 25 stopinj Celzija. Glavni vetrovi so burja, jugo in maestral. Glede na število sončnih dni v letu (250), spada otok Krk v najbolj sončne predele Evrope.
Otok je kot ustvarjen za rekreacijo, saj obalo in notranjost prepletajo kolesarske steze, popolne za raziskovanje na dveh kolesih, ki se lahko zaključi s poskušanjem lokalnih specialitet – krške jagnjetine ali jedi iz svežih rib. V konobah in restavracijah otoka ter mesta Krk vas pričakuje bogata ponudba specialitet.

Ponujajo od ribjih specialitet in morskih sadežev, omake iz jagnjetine ali s škampi, krške jagnjetine na žaru ali pod peko, ovčjega sira in pršuta, izvrstnega olivnega olja in čudovitega vina iz vinogradov okrog mesteca Vrbnik – slavne vrbniške žlahtne kapljice. Otoška kuhinja temelji na živilih iz otoka in tradicionalnih receptih, v katerih prevladujejo okusi aromatičnih otoških rastlin in začimb. Priporočljiv je obisk Vinofesta. Priredijo enološko-kulinarične zabave s ponudbo lokalnih vin in sirov.

Foto: HTZ in Enzo Kosinozić.
Foto: HTZ in Enzo Kosinozić.

Pomembnost otoka sega že v čas Rimljanov. Tako kot v mnogih obmorskih mestih se tudi tukaj najdejo zapuščine različnih kraljestev, med katerimi uvrščamo Avstro Ogrsko kraljestvo, Rimski imperij, Beneško ureditev ter mnoga druga evropska kraljestva ali imperije, ki so vladali skozi čas. Ostanke posameznih kultur opazimo na vsakem koraku. Na Krku najdemo večja ter manjša naselja, časovno popolnoma neodvisno razvita.
Ker je otok Krk velik, se je na njem razvilo več večjih in manjših mest ter vasice. Med njimi so: Krk, Malinska, Njivice, Punat, Šilo, Baška in Stara Baška, Omišalj, Klimno, Porat, Vrbnik… Dotaknili pa se bomo treh najbolj zanimivih krajev.

Mesto Krk

Največje izmed vseh naselbin je prav mesto Krk. V njegovo občini spada 15 manjših naselij. Kot že omenjeno velja za eno najstarejših naselbin na otoku. Sam začetek sega že v prazgodovino, zato se najdejo ostanki antične Grčije, Rimskega imperija ter Liburnov, ki so bili prvotni prebivalci na otoku iz časov pred Kristusovim štetjem. Mesto Krk ima dobrih 5.000 prebivalcev in ohranja mnoge pomembne ostanke kultur. Tako si lahko ogledamo romansko katedralo iz 12. stoletja, ki so jo zgradili na ostankih starokrščanske bazilike iz obdobja med 5. in 6. stoletjem. Ob mogočnem obrambnem zidu je zgrajen frankopanski stražni stolp ter poslopje sodišča iz začetka 1. tisočletja.

Srednjeveška vas Vrbnik

V vasici Vrbnik živi okoli 990 prebivalcev. S samega vrha vasice se opazijo večja mesta na celinskem Hrvaškem ozemlju Cirkvenica, Selce in Novi Vinodolski. Sama zgodovina mesta se je pričela že v srednjeveškem obdobju. Prvi zapisi omenjajo kraj že od leta 1100 našega štetja. Kot v večini vasic in mest na otoku Krk se tudi tukaj opazijo napisi v glagolici. Med pomembnejšimi arhitekturami najdemo Župnijsko cerkev, grajeno med 15. in 16. stoletjem. Vas Vrbnik se lahko pohvali tudi z veliko zbirko knjig. V bližini Župnijske cerkve se nahaja najožja ulica na svetu. Širina ulice znaša le 44 cm.

Foto: HTZ in Ivo Biočina.
Foto: HTZ in Ivo Biočina.

Baška

Najbolj južno točko otoka predstavlja naselje Baška. Sam kraj je sestavljen iz Stare Baške ter novo nastalega turističnega centra z mnogimi hoteli. Tu živi nekaj več kot 900 prebivalcev. Zgodovina Baške sega že v čas prazgodovine. Posamezni zapisi in ruševine potrjujejo obstoj prvotnih zaselkov že iz leta 1248.

Starodavne grobnice še danes govorijo o menjavi mnogih kultur na tem področju. Pav tako, kot v drugih krajih na otoku Krk, se v Baški najdejo zapisi glagolice. Pri potovanju čez ves otok opazimo ob cestah posamezne spomenike, na katerih najdemo zapise glagolice.
Stara Baška je star, manjši turistični kraj, situiran na jugozahodnem delu otoka, ki spada v občino Punat. V Stari Baški so naselja speljana po izjemno ozkih ulicah, ki se peljejo kar če dvorišča posameznih hiš, vendar pa ima tudi to zanimivo ozko zgrajeno naselje svoj čar. Ime Stara Baška se je začelo uporabljati šele v drugi polovici sedemnajstega stoletja.

Pred tem so to pastirsko naselje imenovali Kraj oz. Podkraj. Stara Baška je znana po izredno čistem modrem morju in številnih mogočnih klifih, ki jo obdajajo. Poleg ovčereje pa je zahvaljujoč raznovrstnim rastlinam in zeliščem na kraškem terenu v tem kraju razvita tudi čebelarska obrt, ki domačinom pomaga proizvajati kakovosten med.

Foto: HTZ in Luka Tambaća.
Foto: HTZ in Luka Tambaća.

Zakaj obiskati otok Krk? Otok Krk je najdostopnejši otok v Kvarnerju. Krasijo ga čudovite, raznolike in čiste plaže. Je zeleni otok, saj je prekrit v večini z gozdom. Urejene ima številne pešpoti in kolesarske steze. Poskrbljeno je tudi za potapljaške aktivnosti. Na otoku ponujajo domačo hrano in druge morske specialitete. Otok ima tudi bogato kulturno dediščino. Enostavno povedano, otoku Krk se je težko upreti. Treba ga je obiskati in užiti vse njegove posebnosti ter skrivnosti in odkriti njegovo srčnost.

Otok Rab, zeleni otok ljubezni

Otok sreče, otok ljubezni in zeleni otok. Z vsemi temi tremi nazivi se ponaša otok Rab. Naziv otok sreče je pridobil zaradi svoje pestre ponudbe, saj najde vsak izmed nas svoj kotiček. Če želite uživati na plaži, lahko izbirate med mnogimi peščenimi in prodnatimi pa tudi skalnatimi plažami.

Če pa želite ostati športno aktivni, lahko raziščete vse skrite zalivčke s kajakom ali kakšnim drugim plovilom. Otok je zaradi svoje ponudbe tako raznolik in romantičen, da si je priboril naziv otok ljubezni. In zakaj je tudi zeleni otok? Zaradi svoje pestre vegetacije. Predvsem južni del otoka je pokrit z borovimi gozdovi, v  ponos pa mu je tudi zimzeleni gozd črnega hrasta.

Foto: HTZ in Ivo Bioćina
Foto: HTZ in Ivo Bioćina

Otok Rab, velik je čez 86 kvadratnih kilometrov, leži v Kvarnerju med otokoma Krk in Pag. Na otoku je nekaj manjših krajev, tudi istoimenski kraj Rab, ki se nahajajo predvsem na južnem delu otoka, ker je severni izpostavljen burji. Južni del otoka ima ugodnejšo klimo in tukaj se nahaja najverjetneje najlepši sredozemski gozd črnega hrasta.

Otok je zelo raznolik. Na severni strani je gol in hribovit, južni del otoka je pokrit z dokaj bujnim rastlinstvom, ima nekaj peščenih in obilico prodnatih plaž. Krasijo ga tudi skalnate plaže s prekrasnimi zalivi. Od bogate vegetacije se lahko preselimo v še bolj zanimiv podvodni svet, v katerega se zaljubi vsak „strastni“ potapljač.

Foto: HTZ in Boris Stajduhar
Foto: HTZ in Boris Stajduhar

Narodni pregovor pravi, da je Bog ustvaril otok Rab samo zase, hudič pa je nanj poslal ljudi. Božanski otok Rab se že iz obdobja Rimljanov naziva “Otok sreče” – Felix Arba. S svojimi 30 peščenimi plažami je otok Rab resnično otok sreče.

Statistično gledano ima samo 15 dni slabega vremena. Rab je zaradi kristalno čistega, toplega in plitvega morja idealen za družine. Tukaj lahko prav vsak glede na svoje želje najde svojo idealno plažo. Na Rabu so nudistične plaže, odročni zalivi, plaže za pse in plaže za samske, ki iščejo svojo dušo dvojčico. Večji zalivi so: Lopar, Crnika, Supetarska draga, Kamporska draga, Sveta Fumija, Sveta Mara in Mišnjak.

Rajska plaža je največja in najbolj znana plaža v Loparju. Razteza se v dolžini skoraj 2 kilometrov in turistom ponuja različne vsebine. Zaradi kakovosti vode, varstva okolja in varnosti si je prislužila »Modro zastavo«.  Kopalcem se ponujajo številne vsebine: odbojka na mivki, tobogani, jadranje na deski in zabave na plaži.

Najlepši del otoka je nedvomno polotok Kalifront, ki slovi po kraškem reliefu in razčlenjeni obali s številnimi prelepimi zalivčki in zalivi, skritimi v objemu borovih gozdov, kar je idealno za aktivne sprehode, v katerih lahko uživate ne glede na starost, saj je najvišji vrh na otoku Kamenjak samo 408 metrov nad morsko gladino.

Iz njega se vijejo čudoviti panoramski razgledi na sosednje otoke (Cres, Pag, Lošinj, Silba, Olib, Ugljan in Molatac), kot tudi na sam otok Rab. Pogled nam brez težav uide tudi na znamenito hribovje Velebit in »politični« Goli otok. Slednji predstavlja izvrsten izlet.
Otok Rab je bogat z vodo in to ne le morsko. Na otoku je namreč 300 izvirov pitne vode.

Za drugačen pogled na otok Rab in dostop do skoraj nedosegljivih plaž ter majhnih otočkov je priporočljiv izlet s kajakom, saj boste šele tako spoznali celotno podoba Raba. Kajake lahko pripeljete s sabo ali pa jih na otoku enostavno najamete.

Foto: HTZ in Indux Media
Foto: HTZ in Indux Media

Marsikdo otok Rab obišče le v poletni sezoni, a zaradi ugodne klime in sončnih dni je idealno otok obiskati tudi v spomladanskem in jesenskem času, sploh če ste radi aktivni. Spomladi in jeseni je temperatura idealna za kolesarjenje, pohodništvo in raziskovanje zalivov s kajakom.
Glavno mesto otoka Rab je mestece Rab, ki je poznan predvsem zaradi štirih zvonikov – simbolu mesta in otoka. Poleg zvonikov je tu še mestno obzidje s stolpoma, Mestna loža, stolp z uro, ki z istim mehanizmom deluje že vse od 16. stoletja, pročelje Knežjega dvora…

Druga večja naselja otoka Raba so še: Lopar, Supetarska Draga, Mundanije, Kampor, Banjol, Barbat in Palit, v njih pa živi okrog 10.000 prebivalcev otoka Raba.

Lopar, plaža Foto: HTZ in Ivo Biočina
Lopar, plaža
Foto: HTZ in Ivo Biočina

Za otok Rab je značilno pestro dogajanje. Vrstijo se likovni, kolesarski in glasbeni dogodki. Najbolj poznan dogodek pa je zagotovo Rapska fjera, ki poteka v drugi polovici julija in se zaključi z nočnim ognjemetom. Rapska fjera je pravzaprav praznovanje osvoboditve Raba od Benečanov. Ta osvoboditev je potekala v letu 1364. Celotno mesto Rab se z rokodelci, obrtniki, vitezi in zastavonošami v srednjeveških oblačilih znajde v srednjem veku. Turnirji rabskih lokostrelcev prinašajo viteški duh 11. stoletja, ko so otočani s samostreli branili mestno obzidje.

Rab slovi po gurmanski posebnosti in to je rabska torta, ki izhaja iz 12.stoletja. Z njo pa so postregli papeže, državne dostojanstvenike in aristokracijo. V tem času ponudijo tudi domačo hrano. Ekološko vzgojene olive, fige, grozdje in med so tipične specialitete otoka Raba. Na jedilniku se pogosto nahajajo odlična riba, vrhunski škampi ter domača ovčetina.

Kolesarjenje Foto: HTZ in Bojan Haron Markičević
Kolesarjenje
Foto: HTZ in Bojan Haron Markičević

Otok Rab nosi svojo zgodovino. Naseljevala so ga prva plemena Liburnov, v 2. stol. pr. n. št. so ga zavzeli in naselili Rimljani. Postavili so številne stavbe in objekte za oddih.  Od 9. do začetka 15. stol. je Rab pripadal Hrvaški, do leta 1779 pa je bil pod Beneško republiko. Nekaj časa je bil del Napoleonove Ilirije in nato je bil do leta 1918 pod avstrijsko oblastjo, ki ga je potem okupirala fašistična Italija. Z rapalsko pogodbo leta 1920 je bil vrnjen Jugoslaviji. Sledilo je temačno obdobje 2. svetovne vojne. Na otoku Rabu je med 2. svetovno vojno, od 27. julija 1942 do 11. septembra 1943, delovalo uničujoče italijansko fašistično koncentracijsko taborišče.

V njem je trpelo okrog 15.000 internirancev, med katerimi so prevladovali Slovenci, sledili so jim Hrvati in nato židi. Zaradi nevzdržnih življenjski razmer, izstradanosti, bolezni in nasilja so taboriščniki množično umirali, mnogi pa so umrli zaradi posledic tega taborišča kmalu po premestitvi v druga taborišča ali takoj po vrnitvi domov.
Spominski kompleks v Kamporju je žrtvam taborišča v spomin postavila Republika Slovenija.

V opomin na vojna in povojna grozodejstva sta nam še danes tudi manjša otoka, ki sta v bližini otoka Rab. To sta Goli otok in otok Sv. Grgur. Na Golem otoku je bil zloglasni komunistični zapor, ki je bil odprt po 2. svetovni vojni in so ga zaprli leta 1988. Na otoku Sv. Grgur  pa je bil od začetka 20. stol. in do 1988 ženski kazenski popravni zavod (zapor).
Kljub pestri in tudi temačni zgodovini v 20. stol. ostaja otok Rab eden lepših in najbolj obiskanih otokov v Jadranu. Zakaj je temu tako? Verjetno zato, ker kljub vsemu ostaja to otok sreče, ki nudi popoln oddih, zanimive športne aktivnosti ter čudovite plaže.

Cres je največji hrvaški otok

Morje v barvah od sinje do temnomodre in turkizne, prodnate in skalnate plaže, mestne plaže in skriti zalivčki, hladna  senca pod bori, promenada ob obali, ogromno kulinaričnih užitkov ob morskih specialitetah in poznani creški jagnjetini ter vrsta športnih aktivnosti, oziroma možnosti za gibanje. To je Cres.  

 

Cres. Foto: HTZ (Hrvaška turistična skupnost oz. zajednica) in Luka Tambaća
Cres. Foto: HTZ (Hrvaška turistična skupnost oz. zajednica) in Luka Tambaća

Ponuja enostavno vse, kar si želim, v času turistične sezone ali izven nje. Že kar nekaj let ga raziskujem in, ko že mislim, da sem ga dodobra spoznala, ugotovim, da je še vedno veliko neodkritega…. in zato me vedno znova privlači.

Ko se odpravljam na Cres, se odločam med dvema potema: ali uporabim  trajektno luko Brestova na celini ali pa Valbiska na otoku Krku.

Če si želim bolj adrenalinskega začetka počitnic z vožnjo po Cresu, se odločim za trajektno luko Brestovo, iz katere pridem do kraja Porozine na Cresu. Pot se najprej vzpne do vrha Cresa, nato pa sledi vožnja po ožji, starejši cesti po pobočjih Cresa in ob strmih obalah vse do odcepa do vasice Beli, kjer se cesta razširi in je prav prijetna. Tudi začetek te poti je slajši, saj se do Brestove na celini peljem čez mondeno Opatijo, kjer se še posebej rada ustavim v Kraševi slaščičarni. Okusi sladoleda so Kraševi: ob okusih griotte, bajadere ali jaffe borbončice kar zaigrajo.

Če pa si zaželim bolj »izi« varianto, z večino vožnje po avtocesti, oziroma po širših cestah, pa se peljem čez krški most in potem po otoku Krku do trajektne luke Valbiska in nadaljujem s plovbo s trajektom do Meraga na Cresu. Na tej poti je ponavadi več gneče, predvsem v turistični sezoni in še dražja je, saj je potrebno plačati mostnino za krški most, ki znaša par centov manj kot 5 evrov. Glede na to, da sem na dopustu, po navadi ne razmišljam o porabljenem času, saj mi že kar nekaj let tudi pot do končne destinacije predstavlja del počitnic. Pa kljub temu še informacija, da pri obeh poteh porabimo približno enako časa.

Lavanda. Foto: HTZ in Davor Rostuhar
Lavanda. Foto: HTZ in Davor Rostuhar

Sedaj smo na Cresu. Prav je, da najprej povem, da je Cres največji (405,70 kvadratnih kilometrov) in najdaljši (66 km) hrvaški otok in leži na severu Jadrana v Kvarnerskem zalivu. Šele zadnja merjenja iz leta 2006 so pokazala, da je nekoliko večji (405,70 km²) od Krka (405,22 km²). Upravno sodi v Primorsko-goransko županijo. Cres je bil nekoč z ozkim pasom zemlje povezan z Lošinjem, danes pa sta otoka Cres in Lošinj  povezana z manjšim mostom v kraju Osor. Na otoku se nahaja sladkovodno Vransko jezero. Najvišji vrhovi sestavljajo gorski greben na severnem delu otoka: Gorice (648 metrov nad morjem), Sis (638 mnm) in Orlinj (601 mnm).

Zgodovinski podatki, ki nam jih ponuja Wikipedia, so za Cres naslednji: najstarejše najdene človeške naselbine na otoku Cresu segajo v obdobje po drugi ledeni dobi, ko je bila gladina morja za okrog 96 m nižja od današnje. Otok je bil povezan s celinskim delom današnje Hrvaške. S taljenjem ledu (pred približno 25.000 leti) se je morje začelo dvigovati in na tak način je nastala večina hrvaških otokov. Proces dvigovanja morske gladine traja še danes. Prazgodovinske naselbine iz časa okrog 12.000 let pr. n. št. so našli na številnih predelih otoka, ki je bil v preteklosti povezan tudi z otokom Lošinj. Pred približno 2000 leti je bil v kraju Osor urejen prekop, ki je otoka razdvojil.

Lubenice. Foto: HTZ in Mladen Ščerbe
Lubenice. Foto: HTZ in Mladen Ščerbe

V antiki se je skupina 36-ih otokov, ki je vključevala Cres (z Lošinjem) in številne majhne otočke v njuni bližini, imenovala s skupnim imenom Apsyrtides. To ime izhaja iz ene od različic mita o Argonavtih, ki so kralju Eetu iz Kolhide ukradli zlato runo, tatovom pa je z ladjo sledil kraljev sin Apsirt. Ko je po dolgem zasledovanju dohitel Argonavte, ga je Medeja (njegova sestra) prepričala, da se je mirno sestal z Jazonom, vodjo Argonavtov, ta pa ga je zahrbtno ubil. Medeja je Apsirtovo telo razsekala na kosce in jih vrgla v morje. Iz njegovih udov in drugih delov telesa so nastali »Apsirtovi otoki«: Apsyrtides.

Lepote Cresa odkrivam že par let, saj se nanj vedno znova zelo rada vračam. Tako sem na Cresu obiskala že veliko krajev, plaž, gostišč… Ugotovila sem, da ima vsak kraj svoj čar in prav vsak je v meni pusti svoj pečat. Te pečate pa bom delila z vami.

Foto: HTZ in Luka Tambaća
Foto: HTZ in Luka Tambaća

Ko smo zapustili trajektno luko Porozina, se odpeljemo po cesti proti pobočju Cresa in po nekaj kilometrih prispemo do čudovite razgledne točke Beli ob vznožju hriba Sis, kjer je tudi odcep za eno najstarejših naselij na Cresu – kraj Beli. Beli vam postreže z ogledom ostankov iz rimskega obdobja, razvalin srednjeveške utrdbe, ruševin romansko – gorske cerkvice. Najbolj zanimiv je prostor na majhnem griču. Je tlakovan, saj spominja na dvorano, ki je obkrožena s kamnitimi stoli. Pod Belim je okoli 120 metrov visoka skalnata stena, ob kateri leži morje s pristaniščem in čudovito peščeno plažo. Zanimiva destinacija za enodnevni izlet.

Naslednji kraj je mesto Cres, ki je največji kraj  na otoku Cresu in tudi najpomembnejši turistični kraj na njem.

Cres. Foto: HTZ in Sergio Gobbo
Cres. Foto: HTZ in Sergio Gobbo

Mesto Cres radi poimenujejo tudi male Benetke, saj je v njem čutiti beneški pridih na fasadah stavb, mestnih vratih in ostali kulturno–zgodovinski dediščini, katere ni malo. V samo mestno jedro vstopimo skozi mestna vrata. Ohranjena so Severna in Južna mala mestna vrata, včasih pa je bil Cres obdan tudi z mestnimi zidovi. Med pohajkovanjem po starem mestnem jedru imamo možnost ogleda ohranjenih zanimivosti: okroglega kotnega stolpa, cerkve Sv. Marije Snežne, frančiškanskega in benediktinskega samostana, palače družine Petris, cerkve Sv. Marije Magdalene, stebra s kapitljem iz 7.– 8. stoletja.

Cres ima sodobno marino. Poleg  tega pa ima tudi t.i. mandrač. To je pristanišče v pristanišču, ki se zajeda v staro mestno jedro. V neposredni bližini starega mestnega jedra sta počitniško naselje Stara Gavza in kamp Kovačine, ki ponujata turistom vse, kar si sodoben turist tudi med dopustom želi.

Nošnja. Foto: HTZ in Sergio Gobbo
Nošnja. Foto: HTZ in Sergio Gobbo

Opomnila bi še na zanimivo kolesarsko in pohodno pot, ki vodi od marine naprej ob obali in ponuja poglede na mesto Cres z druge perspektive. Pot poteka v senci ob majhnih prodnatih zalivčkih in je delno urejena za kolesarje. Če pa nam ta pot ni  dovolj dolga, se  lahko odpravimo  peš še naprej in se ustavimo v kakšnem od prikupnih zalivčkov s prodnatimi plažami in uživamo.
Če na počitnicah radi odkrivate nove kraje, vam priporočam obisk naslednjih treh manjših naselij. Na poti iz mesta Cres naprej po otoku proti jugu se na desni strani nahajata vasici Lubenice in Valun, na levi strani pa Orlec.

Pa obiščimo najprej Orlec, ki je največja naseljena vas na otoku Cresu. Orlec je znan po tem, da poleg prebivalcev tam domujejo, oziroma gnezdijo, tudi beloglavi jastrebi.  Prav po tem je dobila vasica tudi ime – Orlec. Poleg orlov pa ima vasica še eno privlačnost, ki vam jo bom zaupala. Sledite le mojim navodilom. Predlagam, da avto pakirate na parkirišču na levi  strani vasice in se z nahrbtnikom, v katerem imate ledeno mrzlo pijačo in hrano, spustite peš  po hribu. Po par ovinkih boste pod seboj že zagledali sanjski zalivček. Ko boste po približno 10  minutah prišli do zalivčka, boste navdušeni nad kristalno čisto morsko vodo in majhno prodnato plažo. Zame je to enostavno raj – plaža Mali Bok.

Nad zalivom pa lahko občudujete še prelete orlov, katerih ni težko opaziti, saj na svojo navzočnost opozarjajo z glasnim oglašanjem. Veličastne so te velike ptice, ki jadrajo in jadrajo. Ker verjamem, da ste tudi vi navdušeni nad zalivčkom in se vam ne da takoj vračati nazaj, pa si privoščite še pijačo in malico iz nahrbtnika. In uživajte!

Na drugi strani otoka se nahajata vasici Lubenice in Valun.

Lubenice. Foto HTZ in Damir Fabijanić.
Lubenice. Foto HTZ in Damir Fabijanić.

Z glavne ceste, ki vodi tudi do Valuna, zavijemo že prej levo proti vasici Lubenice in potem naprej po vijugasti ozki cesti skozi pastirske stane, vse dokler ne pridemo do Lubenic, ki so zrasle na pečini 378 metrov nad morjem na zahodnem delu Cresa. Pod pečino se skriva zelo znana plaža Lubenice. Do nje lahko pridete po dveh poteh: po kopnem ali po morju. Po kopni poti se lahko pohodniško obuti spustimo iz vasice po precejšnji strmini navzdol, seveda s hrano, pijačo in senčnikom ali vsaj pokrivalom, saj sence na plaži ni kaj dosti. Lahko pa na plažo pridemo tudi po morju s čolnom.

Obenem lahko obiščemo še sosednje osamljene plaže, ena le-teh nam ponuja tudi vstop v Plavo Špiljo. Če vam na izletu po kopnem ni cilj prekrasna plaža Lubenice, ampak kamnita nostalgična vasica, se le sprehodite po njej in uživajte v čudovitem in širnem razgledu na zaliv in morje, pa tudi ob dobri kapljici vina in prigrizku v manjših gostilnicah.

Če na glavni cesti ne bi zavili levo proti Lubenicam, bi prispeli v ribiško naselje Valun, v katerem najdemo majhne restavracije, v katerih ponujajo odlično hrano, predvsem odlično pripravljene morske specialitete. Pri vstopu v sam kraj vas poleg dobrodošlice na tabli pozdravijo tudi z desetimi zapovedmi,  ki veljajo v kraju. V Valunu sta dve prodnati plaži, ena ob apartmajih in druga pri manjšem kampu Zdovice.

Ovca. Foto: HTZ in Goran Razić.
Ovca. Foto: HTZ in Goran Razić.

Vrana in Vransko jezero sta creški znamenitosti na približno sredini otoka. V bližini vasice Vrana, ki je bila nekdaj poštna postaja, leži sladkovodno Vransko jezero, ki predstavlja izredno pomemben izvir pitne vode, s katerim se oskrbuje cel otok. Vransko jezero je zaščiteno in dostop do jezerske obale je brez dovoljenja prepovedan. Njegova voda je vrhunske kvalitete in spada med najčistejše vode na območju Evrope.

To izjemno jezero je široko 1,5 kilometra in dolgo 5,5 kilometra ter bogato s sladkovodnimi ribami, kot so ščuke, krapi in linji. Najgloblji del jezera je 61 metrov pod morsko gladino. Jezero vsebuje več kot dva milijona kubičnih metrov sveže vode. Vransko jezero obkrožajo hribovja, ki imajo okoli 400 do 500 metrov nadmorske višine.  Izvir tega naravnega jezera še vedno ni znan, obstaja več teorij o pritoku vode na otok Cres, pa tudi številne legende o njegovem izvoru ter o bitjih, ki živijo v njem in v bližnjih jamah.

Tramuntana. Foto: HTZ in Goran Razić.
Tramuntana. Foto: HTZ in Goran Razić.

Naslednje naselje se imenuje Martinšćica, manjša ribiška vasica, ki ima zame poseben čar. V njej sem tudi nastanjena in je izhodiščna točka za moja raziskovanja otoka Cresa. Ni pa nujno oditi v druge kraje, saj mi že sama Martinšćica ponuja prodnate in skalnate plaže s kristalno čistim morjem in senco pod borovci.

Tu je tudi  možnost kampiranja v kampu Slatina, ki je v njeni neposredni bližini, pa seveda dobre restavracije z odlično pripravljeno morsko hrano. Priložnost, da tudi med dopustom obujem pohodne čevlje, je že pri bližnjem hribu Babino ali Sv. Kuzmi, kamor se rada odpravim. V bližini sta tudi turistični naselji Zaglav in Miholašćica,  kar pomeni, da je tod speljana tudi promenadna pot. V mesecu avgustu pa od povsod  privablja goste znana Ribarska noč v Martinšćici.

Potopljena ladja. Foto: HTZ in Indux Media.
Potopljena ladja. Foto: HTZ in Indux Media.

Osor je kraj, kjer se s premičnim mostom povezujeta otoka Cres in Lošinj. Med njima je 11 m širok kanal in most  predstavlja edino povezavo med otokoma. Osor je znan tudi kot mesto muzej in je pomemben turistični kraj, saj ima bogato kulturno in naravno dediščino. Največje znamenitosti Osorja so Osorska katedrala iz leta 1498, ki je danes župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, zvonik katedrale iz leta 1575, antični mestni trg z mestnim muzejem in škofovskim dvorom, benediktinska opatija in cerkev sv. Petra iz 11. stoletja, gotska kapela sv. Gavdencija iz 14. stoletja in še kaj.

V škofovski palači ima svoje prostore Muzej sakralne umetnosti. V poletnem času v kraju poteka vsakoletni glasbeni festival Osorski glasbeni večeri. Ponuja bogato kulinarično ponudbo. Možne so namestitve v zasebnih apartmajih, v Osorju pa je tudi kamp Bijar, iz katerega vodi pot še do kampa Punta Križa.

Foto HTZ in Goran Razić.
Foto HTZ in Goran Razić.

Geografsko smo prispeli od severa do juga in tako do konca Cresa. Omenila bi še, da se v primeru, ko imate lasten čoln ali si ga izposodite pri lokalnih ponudnikih, lahko odpeljete še do bližnjih otočkov s peščenimi plažami, kot so npr. Zeće v bližini Martinšćice in uživate v ribolovu. Veliko je tudi možnosti za enodnevne izlete, saj vas lastniki ladjic vabijo na izlete na sosednja otoka Unije in Susak.

Poleg vsega opisanega pa vam Cres ponuja še več skritih zalivčkov s kristalno čistim morjem, še več krasnih senčk pod bori, še več gostišč z okusno morsko hrano, in še več…. Samo odkriti jih je potrebno. Zagotavljam pa vam že sedaj, da res drži že znani (»angleški«) rek za otok: »No stress on Cres«. Zatorej si na vprašanje: Naj doživljam vsakdanji stres? kar odgovorite: Ne, hvala, rajši grem na Cres! Verjemite mi, ne bo vam žal.