Skrivnosti narave na Dugem otoku

Otok, ki se zdi nepomemben med vsemi otoki, ki se bohotijo po Jadranu, je nekaj posebnega. Obdan je s številnimi lepimi, čudovitimi zalivčki. Objemajo ga plaže, ki jih krasijo borovi gozdički in kristalno čisto morje. Narava je bila temu otoku resnično naklonjena, saj najdete jame, ki so prava simfonija čudeža naravnih pojavov na tem otoku. Dugi otok je pravi mali raj na našem planetu.

Dugi otok je po svoji velikosti sedmi največji otok hrvaške obale. Na otoku najdemo 12 večjih in manjših naselij (Božava, Sali, Zaglav, Žman, Luka, Savar, Brbinj, Dragove, Zverinac, Soline, Verunić, Veli rat), kjer živi skoraj 3.000 prebivalcev.

Največje in najpomembnejše je ribiško naselje Sali, ki je občinsko, kulturno in administrativno središče otoka. Ima pa tudi manjše pristanišče. Vsako naselje na otoku ima svojega zaščitnika, prav tako imajo svoje prireditve in običaje. Najbolj znana zaliva sta Sakarun in Telašćica. Zaliv Sakarun, plaža polna belega peska ter borovega gozda je mesto uživanja.

Svetilnik Veli rat. Foto: HTZ in Aleksandar Gospić.
Svetilnik Veli rat.
Foto: HTZ in Aleksandar Gospić.

Ponos otoka je svetilnik na severozahodni strani ter naravni park Telašćica na jugovzhodu. Telašćica je znana tudi po največjem naravnem pristanišču v Jadranu.

Otok je zanimiv zaradi svoje kraške strukture, saj na njem najdemo veliko kraških dolin in polj: Velo jezero, Arnjevo polje, Mir polje, Skrajnje polje, Sridnje polje, Glavočevo polje, Malo jezero, Dugo polje in potopljeno Slano jezero. Ta kraška struktura ponuja na tem otoku še eno posebnost.

To je jama Strašna peć. »Strašna peć« je turistična, ekološka in zgodovinska zanimiva turistična točka, ki je bila nekaj časa pozabljena, a je z odprtjem leta 2006 ponovno oživela. V notranjosti jame se nahajajo jamski okrasi, stolpi, pisane dvorane, kolonije netopirjev … Jamo »Strašna peć« na Dugem otoku so leta 1904 obiskali avstrijski car Franjo Josip, angleški princ Edward VIII in gospodična Wallis Simpson. Jama izžareva harmonijo in v skladu z modrino Jadranskega morja in otočne pokrajine ponuja nepozabno doživetje.

Najvišji vrh je Vela straža, visok 338 metrov. V zimskih mesecih je obilo dežja in nekatera polja celo poplavi, zato so tla tam rodovitna in na poljih uspevajo žitarice in zelenjava. Na otoku pa ni izvira pitne vode. Na otoku je ribištvo razvito že iz prazgodovine, še posebno v zalivu Telašćica. Znano je tudi, da v tem predelu, v slanem jezeru (Jezero Mir) lovijo jegulje.

Fantastična, oboževana plaža Sakarun. Foto: HTZ in Aleksandar Gospić.
Fantastična, oboževana plaža Sakarun.
Foto: HTZ in Aleksandar Gospić.

Na Dugem otoku najdeni arheološki ostanki pričajo o poselitvi že v mlajši kameni dobi ter času Ilirov in Rimljanov. Dugi otok je prvič omenjen v sredini 10 st. iz strani bizantinskega carja Konstantina Porfirogeneta, ki ga v svojem delu ˝ De administrando imperio˝ navaja pod imenom Pizuh. V začetku 11 st. otok imenuje Insula Tilagus. Omenjeni naziv je ohranjen v imenu zaliva – danes parka narave Telašćica. Ime Dugi otok zasledimo prvič v glagolskem zapisu iz leta 1460.

Nekaj besed namenjamo nekaterim naseljem Dugega otoka:

Božava

Božava je manjša luka na severozahodnem delu Dugega otoka. Leži ob Božavskem polju nad zalivom Božavčica. Pristan pred jugovzhodnimi vetrovi varuje okoli 50 metrov dolg valobran. Tam pristaja tudi plovilo hitre katamaranske proge, ki naselje vsakodnevno povezuje z Zadrom. Ostanki prvih naselij segajo v obdobje Ilirov. Na poljih in pašnikih v okolici so še vidni ostanki rimskih gradenj. Prvič se omenja v pisanih dokumentih leta 1327 pod imenom Bosane. Večina prebivalcev se danes ukvarja s turizmom, poljedelstvom ter ribištvom. Božava je mesto miru, kristalnega morja, lepih zalivov obkroženih z borovimi gozdovi.

Brbinj

Brbinj je naselje, ki leži ob istoimenskem zalivu na severozahodni strani otoka, 12 km južno  od naselja Božave. Kraj je obkrožen z borovim gozdom in oljkami. V samem zalivu sta še dva manjša zalivčka. Severni je imenovan Lučina in južni je Bok. Ob zalivčku Lučina, pred katerim leži otoček Utra, se razprostirajo hiše naselja. Zaliv Lučina je zaščiten pred vsemi vetrovi, zunanji del zaliva pa je izpostavljen burji. V zaliv, ki ima manjši, 25 m dolg pomol, kjer pristajajo trajekti iz Zadra, lahko vplujejo in se sidrajo manjše jahte. Globina morja v zalivu je do 5 m.

Naselje je bilo poseljeno že v prazgodovini. Nad naseljem stoji kamnita ilirska gomila. Sam Brbinj pa se v starih listinah prvič omenja konec 12. stoletja.

Dragove

Dragove ležijo na griču, na severovzhodni strani otoka. Naselje se iz griča spušča proti obali v zalivu Luka. Božava je oddaljena okoli 4 km. Pred obalo naselja v zalivu Bukašin, kjer so plodna polja, ležijo otočki: Tatišnjak, Veli in Mali Planatak, v zalivu Luka pa otoček Magarčić.

Dragove so bile poseljene že v antiki, kar dokazujejo rimske najdbe pri griču Dumbovice. Naselje pa se v starih listinah prvič omenja v 14. stoletju.

Dugi otok. Foto: HTZ in Boris Kaćar.
Dugi otok.
Foto: HTZ in Boris Kaćar.

Luka

Luka leži v središčnem delu Dugega otoka, v dnu istoimenskega zaliva, pod vznožjem najvišjega vrha Dugega otoka, pod Velo Stražo. Najbližje naselje je jugovzhodno ležeči Žman, ki je oddaljen 4 km. V bližini naselja so tri podzemne jame z dvoranami, najlepša med njimi je »Kozja peć«. Najpomembnejša gospodarska dejavnost je turizem.

Na koncu zaliva stoji pristan s pomolom, kjer lahko pristajajo manjša plovila. Globina morja ob pomolu je do 3 metre. Zaliv je dobro zavarovan pred vsemi vetrovi, razen pred severozahodnikom, ki lahko povzroči valove. Naselje je prvič omenjeno leta 1365.

Sali

Naselje Sali je iz gospodarskega vidika pomembno zaradi ribiškega pristanišča in je pomembna turistična destinacija otoka. Tu je potapljaška baza, kjer tudi polnijo potapljaške jeklenke. V kraju obratuje Tovarna ribjih konzerv. Prebivalci pa se ukvarjajo še s poljedelstvom, predvsem s pridelavo oljk. Naselje je dobilo ime po solinah, ki so bile zgrajene v plitvem zalivu. Prvotno je bilo naselje zgrajeno odmaknjeno od morja, sedaj pa leži ob obali.

Savar

Savar leži v osrednjem delu otoka, na manjši okoli 60 m visoki vzpetini nad robom doline, nekoliko odmaknjen od obale nad zalivom Dražica. Kraj se prvič omenja v 13. stoletju.

Kraj je poznan po podzemni jami Strašna peć.

Savar je znan tudi po pridobivanju kamenja. Iz kamenja pridobljenega v tamkajšnjem kamnolomu je zgrajeno mnogo zgradb po svetu, med drugimi tudi palača Združenih narodov v New Yorku.

Veli Rar. Foto HTZ in Ivan Čorić.
Veli Rat.
Foto HTZ in Ivan Čorić.

Soline

Soline so manjše naselje na Dugem otoku in se v starih listinah prvič omenja v 12. stol. Soline ležijo ob velikem globokem zalivu Solinšćica na severozahodnem delu otoka, na prostoru na katerem so bile nekoč soline, po katerih je kraj tudi dobil ime. Naselje je s cesto povezano z ostalimi kraji na otoku. Najbližji kraji so Božava, Verunić in Veli Rat. Okoli 1 km južno od naselja je najlepša „divja“ plaža Sakarun.

Veli Rat

Veli Rat leži na severozahodnem delu Dugega otoka na koncu zaliva Čuna. Obala je porasla z borovci. Ob naselju je lepa peščena plaža z novo marino, ki stoji pri vhodu v zaliv. Jugovzhodno od naselja je zaliv Sakarun. Severozahodno od naselja pa stoji eden večjih in lepših svetilnikov je bil postavljen leta 1849. Svetilnik Veli Rat je z višino 42 metrov najvišji na vzhodni obali Jadrana. Nazivni domet svetilnika je 22 milj. Svetilnik ponuja dva apartmaja, v katerem turisti lahko preživijo dopust.

Zaliv Čuna je popolnoma zaprt zaliv z vhodom širokim 30 in globokim 2,5 metra. Ves zaliv je namenjen sidranju, mogoče pa se je privezati tudi na boje. Globina morja v zalivu je do 3,5 metra. Dno je blatno, ki dobro drži sidro.

Glavni gospodarski dejavnosti sta turizem in ribolov. V naselju se nahaja ogromno restavracij s svežo morsko hrano in domačimi dobrotami. Veli Rat je bil naseljen že v rimskem obdobju. Današnje naselje pa se v starih zapiskih prvič omenja leta 1327.

“Celoletni” sončni Šibenik

Šibenik je mesto z dalmatinskim duhom, ki slovi po bogati kulturni dediščini, vrhunski kulinariki in vinu ter značilni glasbi, ki odmeva po kamnitih ulicah. To je mesto, kjer ljudje uživajo v objemu sončnih žarkov tudi po 250 dni in več. Šibenik je biser Jadranskega morja.

Foto: HTZ in Boris Kacan
Foto: HTZ in Boris Kacan

V severni Dalmaciji leži mesto in pristanišče Šibenik, v katerem živi nekaj več kot 47.000 ljudi. Mesto se nahaja okoli pristanišča in se vzpenja po okoliških gričih nad pristaniščem. Nedaleč stran se izliva reka Krka v Šibeniški zaliv.

Podnebje je sredozemsko, klima je torej blaga. Povprečna temperatura zraka v januarju znaša 6,5 stopinj Celzija, v juliju pa 24,2 stopinj Celzija. Tla v Šibeniku so v večini iz apnenca, glavnina rastlinstva so smreke in makije. V okolici je razvito vinogradništvo, sadjarstvo in pridelava zelenjave.

Foto: HTZ in Ivo Pervan
Foto: HTZ in Ivo Pervan

Danes je Šibenik politično, kulturno in gospodarsko središče kninske županije. V Šibeniku cveti gospodarstvo. Imajo tekstilno in prehrambno industrijo, industrijo predelave aluminija, ladjedelništvo in turizem.

Šibenik razkriva edinstveno harmonijo urbane poezije mesta in njegovo naravno okolje. Mesto privablja turiste v svoj objem zaradi čudovite, slikovite in pestre narave. V bližini se nahajajo Skradinski buk, Roški slap, otoček Visovac na Krki in Kornatsko otočje, ki so pravi biseri narave.

Turisti ne ostanejo ravnodušni tudi glede plaž. V samem mestu in njegovi bližini je veliko znanih in urejenih plaž. Plaža Banj je mestna plaža, ki je primerna tudi za otroke in vse, ki si želijo športnih aktivnosti. Peščena plaža v Solaris Beach Resort je najboljša peščena plaža v severni Dalmaciji. Ni lepšega, kot ležati na plaži pod senčnikom in uživati ob pogledu na čisto, turkizno morje.

Foto: HTZ in Ivo Pervan
Foto: HTZ in Ivo Pervan

Odlično je poskrbljeno tudi za otroke, saj je v bližini veliko igral. Plaža je bila večkrat razglašena za najlepšo plažo v Jadranu. Mestna plaža Jadrija je zelo obiskana prodnata plaža. V mestu Brodarica, ki leži 6 km stran od Šibenika, je prodnata plaža Rezalište. Tukaj lahko svoje mesto najdejo tudi družine z otroki, nudi pa seveda tudi veliko športnih aktivnosti.

Šibenik in okolica ponujata veliko možnosti za zabavo. Ali vam je všeč bungee jumping? Lahko ga preizkusite z mostom, ki se nahaja ob izlivu reke Krke v Jadranskem morju. Vas zanimajo oslovske dirke? Te najdete v Tribunju in dirko prirejajo poleti.

Foto: HTZ in Sergio Gobbo
Foto: HTZ in Sergio Gobbo

V poletnih mesecih poteka več festivalov, med njimi so najbolj priljubljeni in obiskani Mednarodni otroški festival z plesnimi, dramskimi in likovnimi predstavitvami iz celega sveta. Zelo znani in obiskani so tudi festival dalmatinske šansone in festival rock glasbe.

Šibenik vas ne bo razočaral niti na področju kulinarke. Ponudba hrane je raznovrstna in zadovolji še tako zahtevnega gurmana. Izbirate lahko med domačimi dalmatinskimi specialitetami in vrhunsko svetovno kulinariko. K dobri jedači spadajo tudi dobra in kakovostna vina, po katerih so domačini znani tudi po svetu.

Foto: HTZ in Ivo Pervan
Foto: HTZ in Ivo Pervan

Šibenik, ki se prvič omenja 1066 leta v dokumentu kralja Petra Krešimirja IV, je nastal pod okriljem prvotne trdnjave sv. Mihovila, ki še danes dominira nad mestom pod imenom sv. Ana. Trdnjava sv. Mihovila je bila zgrajena v 10. stoletju, ime pa je dobila po cerkvici sv. Mihovila. Trdnjava je branila Šibenik pred Turki, v sredini 19. stoletja pa je izgubila svoj prvotni namen in zato začela propadati. Poleg te trdnjave so Šibenik varovale še trdnjave Sv. Ivana, Šubićevac in Sv. Nikola.

Foto: HTZ in Sergio Gobbo
Foto: HTZ in Sergio Gobbo

Najstarejše hrvaško mesto na vzhodni jadranski obali so si med 11. In 12. stoletjem podajale Benetke, Bizanc, Madžarska in Bosansko kraljestvo. Status mesta je Šibenik dobil leta 1167 pod Madžari. Mesto se je upiralo Beneški nadvladi v tri leta trajajoči vojni, ki se je končala leta 1412 z zmago Benetk. Ob koncu 15. stoletja je Šibeniku grozil Otomanski imperij, a se je mesto uspešno izognilo njegovi nadvladi.

V 15. stoletju se je pričela gradnja največje mestne znamenitosti, stolnice sv. Jakova. V 16. stoletju je bila zgrajena trdnjava Sv. Nikolaja. Padec Beneške republike leta 1797 je Šibenik pahnil pod Habsburško monarhijo. Po 1. svetovni vojni so Šibenik do leta 1921 zasedli Italijani. Z Rapalsko pogodbo je mesto postalo del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med 2. svetovno vojno so Šibenik okupirali fašisti in nacisti. V bombnih napadih so bile močno poškodovane številne pomembne stavbe.

Po vojni je Šibenik postal del republike Jugoslavije, dokler se Hrvaška leta 1991 ni odcepila in postala samostojna država. Med zadnjo hrvaško vojno, ki je divjala med leti 1991 in 1995, je Šibenik preživel številne napade, ki so mestu pustile posledice. A si je Šibenik še enkrat opomogel. Danes so njegovi arhitekturni biseri popolnoma obnovljeni in obiskovalcem na voljo v vsej svoji lepoti.

Foto: HTZ in Sergio Gobbo
Foto: HTZ in Sergio Gobbo

V Šibeniku je poleg omenjenih trdnjav vrsta kulturnozgodovinskih spomenikov: palača Foscolo, mestna loža, škofovska palača in spomenik stavbeniku Juraju Dalmatincu. Največji in najpomembnejši arhitekturni spomenik je katedrala sv. Jakova, ki je bila zgrajena med 1431. in 1535. letom. Katedrala je priča pomembnih izmenjav na področju spomeniške umetnosti med Severno Italijo, Dalmacijo in Toskano v 15. in 16. stoletju. Trije arhitekti Francesco di Giacomo, Juraj Dalmatinac in Nikola Firentinac so razvili posebno tehniko gradnje, saj je katedrala v celoti zgrajena iz kamna in kamnitih plošč brez uporabe vezivnih materialov. Vpisana je v Unescov seznam svetovne dediščine in skupaj z renesančnimi mestnim rotovžem, bližnjimi cerkvami ter knežjim dvorom tvori najlepši trg v hrvaški urbani dediščini.

Foto: HTZ, Ivo Pervan
Foto: HTZ, Ivo Pervan

V neposredni bližini katedrale Sv. Jakoba se nahaja kompleks zalogovnikov vode, ki se imenujejo bunari in so bili zgrajeni v 15. stoletju ter so mesto oskrbovali z vodo. Danes je sistem brez vode, a ohranjen kot dekorativni element zunanjega muzeja. Ogleda vreden je tudi srednjeveški samostan Sv. Lovrenc.

Poleg samostana je urejen park, ki je dobil že več nacionalnih in mednarodnih nagrad. V tem parku lahko najdete posebne nasade, predvsem zdravilnih rastlin, ki se uporabljajo v farmaciji in uživate v razgledu na staro mesto jedro Šibenika. Pričevanja o preteklosti Šibenika in okolice so zbrana v mestnem muzeju.
Šibenik je prepoznaven tudi po klobuku v črni in oranžni barvi, ki sta tudi značilni barvi mesta.

V Šibeniku so rojeni ali pa so delovali številni kulturniki in umetniki, ki so za sabo pustili bogato kulturno dediščino. V 15. in 16. stoletju je bilo središče humanistične in renesančne umetnosti. V tem mestu je rojen tudi košarkarski igralec Dražen Petrović. Vsi pa poznajo tudi Maksima Mrvico, svetovno znanega glasbenega virtuoza na klavirju.

Vas opis mesta ni prepričal? Verjemite, obisk mesta vas bo očaral!

Zadar, kralj severne Dalmacije

Cerkev svetega Donata. Rimski forum. Kalelarga. Zlato in srebro mesta Zadra. Maraschino. Morske orgle. Pozdrav Soncu. Krešimir Ćosič (in »njegova« športna dvorana). To je mesto Zadar.

zadar ladjaV uvodu, so napisane stvari, ki dajo mestu Zadru pečat, največjo prepoznatljivost. Tako kot izjava slavnega ameriškega režiserja Alfreda Hitchcocka, ki je maja 1964 iz terase sobe 204 hotela Zagreb, v katerem je takrat prebival, dejal: V Zadru lahko vidimo najlepše zahajanje Sonca. To je v tem prekrasnem dalmatinskem mestu lepše kot tisto v Key Westu na Floridu, kjer ljudje od vznemirjenosti ploskajo, ko gledajo, kako se Sonce potaplja v morje.

Res je tako. Zadar ima zares fantastično lepe sončne zahode. Zato sploh ne preseneča dejstvo, da večerno slovo Sonca od dneva na obeh najnovejših turističnih znamenitostih, milozvočnih morskih orglah in bližnji svetlobni inštalaciji Pozdravu sonca, poleti pozdravljajo številne trume turistov. Turisti se v turistični sezoni zares množično zgrinjajo v Zadar, zvečer ga napolnijo tako zelo, da se zdi, da Zadar poleti vsak dan doživlja ognjemetno Novo leto.

Cerkev svetega DonataNekaj čez 75 tisoč domačinov ima stalno prebivališče v tem prečudovitem severnodalmatinskem mestu in njegovi okolici. Zadar se razteza na 194 kvadratnih kilometrih površine (zaledje na kopnem sega v prostrano rodovitno ravnino Ravni Kotari, ki je mestu omogočilo prostorsko širitev), je pa Zadar tudi upravno središče severne Dalmacije.

Zadar (»center mesta«) leži na manjšem polotoku ob stari magistralni cesti Reka – Split in je tudi pomembno tranzitno pristanišče. Zadar je pomembno pristanišče za številne ladijske linije, ki plujejo iz stare luke Jazine, ter za trajektne linije, ki plujejo iz nove luke Gaženica. Linije povezujejo otoke in kraje v zadarskem arhipelagu (Rava, Iž, Ugljan, Pašman, Dugi otok, Rivanj, Sestrunj, Molat, Ist, Premuda, Zverinac).

Sedaj je ob Zadru speljana tudi avtocesta, ki povezuje Dalmacijo s severno Hrvaško in glavnim mestom Zagrebom na čelu. Sam gorski masiv Velebit mesto Zadar ostro loči od gorate planote Like in kontinentalnega dela Hrvaške. Dostop do mesta so olajšali z avtocesto A1 oziroma s cestnim tunelom Sveti Rok (dolžina je 5.679 m), ki je pravi gradbeni podvig in je speljan pod mogočnim Velebitom. Z gradnjo so pričeli že leta 1993, a je zaradi vojne za nekaj let zastala. Zahodno cev avtocestnega tunela so tako odprli komaj leta 2003, vzhodno pa šele leta 2009. Seveda pa je avtocesta dala nov zagon celotnemu dalmatinskemu turizmu.

Zadar, turistiOd leta 1966 je Zadar povezan tudi z železno cesto, železnico. 10 kilometrov od Zadra, v Zemuniku, pa je tudi mednarodno letališče, ki daje dodaten zagon turizmu oziroma celotnemu gospodarstvu.

Naštejmo in na kratko opišimo največje znamenitosti Zadra, ki je bil razglašen za evropsko destinacijo leta 2016. V hrvaščini so to bere takole: »„Zadar je sjajan grad, obilježen prošlošću i okrenut budućnosti. Drugačiji je, neusporediv, meke i nježne atmosfere. Zadar je miran i siguran grad. U njemu ćete otkriti veličanstvene tragove rimskog vremena, ali i odlične trgovine i restorane po pristupačnim cijenama. U Zadru ćete uživati u sjajnoj hrani, lijepim šetnjama obalom dok slušate jedinstvene zvukove morskih orgulja,“  navode na portalu European Best Destinations.

Cerkev svetega Donata.
Med najbolj znane zgodovinske znamenitosti v Zadru zagotovo sodi monumentalna cerkev sv. Donata, ki je tudi pravi simbol mesta, zgrajena pa je bila na ostankih rimskega foruma. Zgrajena je v tradicionalnem rano bizantinskem arhitekturnem stilu v ranem srednjem veku oz. najverjetneje v pričetku 9. stoletja. Cerkev je krožne oblike in se ni ohranila v obliki kakršni je bila zgrajena. Manjka ji južni prizidek, zato se s te strani vidi le središčno krožno jedro. Danes je njen prostor zaradi izredne akustike mesto za številne glasbene prireditve, med katerimi so najbolj znani tradicionalni Glasbeni večeri v sv. Donatu, začeli so se že leta 1960.

Rimski forum in cerkev sv. Donata
Rimski forum in cerkev sv. Donata

Ostale bolj znane cerkve so še: cerkev sv. Marije, cerkev sv. Kerševana, cerkev in frančiškanski samostan svetega Frančiška ter katedrala svetega Stošije (zvonik katedrale kraljuje nad Zadrom, zelo radi ga obiskujejo turisti, saj z višino štiriinpetdesetih metrov ponuja čudovit razgled po Zadru in njegovi okolici). Lahko bi rekli, da je v Zadru nasploh precej cerkva, bazilik in samostanov, njihova arhitektura pa navduši vsakega obiskovalca.

Stalno zbirko cerkvene umetnosti Zlato in srebro Zadra najdemo v sklopu cerkve sv. Marije oz. njenega samostana, ki so jo postavili leta 1972 in je ena od najvrednejših umetniško-zgodovinskih zbirk v naši sosednji državi.

levNadvse zanimivi so tudi sami zadarski trgi, med katerimi je zagotovo eden najlepših Narodni trg s cerkvijo sv. Lovra iz enajstega stoletja. Gre za izjemen trg, kjer je zbirališče mnogih kulturnikov, trg pa obdaja zgradba ˝Mestne straža˝ iz druge polovice 16. stoletja z zvonikom in uro iz 18. stoletja, t.i. ˝Mestna loža« je iz 13. stoletja, na severu pa se trg zaključuje z mestno hišo iz leta 1934. Tudi turisti bomo na tem trgu uživali saj nam lokalna turistična skupnost večkrat postreže s kakšnimi čudovitimi kulturnimi ali turističnimi dogodki.

Kalelarga
Kalelarga

Rimski forum. Rimski forum se nahaja ob »vznožju« že omenjene cerkve svetega Donata.  Forum sega v 1. st. pr. n. št. Prva naselja na območju Zadra so nastala že pred 3.000 leti, Iadera (antični naziv Zadra) pa se omenja že pred 2.500 leti. Če poenostavimo in zelo skrajšamo (ker za tekst o bogati zadarski zgodovini tukaj preprosto nimamo »dovolj prostora«), zlahka ugotovimo, da ima Zadar čudovito preteklost, zgodovino »kot se šika«.

Kalelarga. Kalelarga je glavna ulica Zadra. V neposrednem prevodu pomeni »široka ulica«. Za domačine pa je Kalelarga prava srčna žila. Po njih se bo vsak pravi domačin v svojem življenju sprehodil »vsaj milijonkrat«. Kalelarga se razteza v smeri vzhod – zahod.  V drugi svetovni vojni so bile uničene skoraj vse stavbe v tej najbolj znani zadrski ulici, obnovljena je bila v modernističnem slogu. Čez poletje Kalelargo zasedejo turisti s sladoledom in nasmehom na ustnicah.

Morske orgle
Morske orgle

Morske orgle. Ali po hrvaško »morske orgulje«. Leta 2004 jih je zasnoval arhitekt Nikola Bašić, gradili pa so jih naslednje leto. Morske orgle so v bistvu posebno oblikovana obala z nekaj vrstami širokih betonskih stopnic, ki se raztezajo 70 metrov v dolžino. V tem betonskem umetniškem skladišču se skriva 35 cevi, na katerih se nahajajo piščali, ki igrajo 7 akordov in 5 tonov (v glasbeni matrici dalmatinskih zborov, klap). Morske orgle v Zadru so v bistvu edinstveni arhitekturni dosežek, zanimiva in izvirna mešanica arhitekture in glasbe, ki so postale moderna ikona mesta. Za razliko od običajnih orgel, gnanih z mehom ali z zračnimi tlačilkami, zvok teh orgel nastaja pod vplivom energije morja oz. valov ter plimovanja. V času turistične sezone bo na orglah gneča. Velika gneča. Ljudje bodo tam, poslušali, se čudili in smejali. Ker so jim morske orgle tako zelo »kul«.

Pozdrav soncu
Pozdrav soncu

Inštalacija Pozdrav soncu.
Cenjeni možje Zadra, ki so odgovorni za razvoj mesta, se niso zadovoljili samo s čudovitimi Morskimi orglami in so nam postregli še z eno turistično znamenitostjo. Tik ob Morske orgle so na »rivo« postavili še svetlobno inštalacijo z imenom Pozdrav soncu. Pozdrav soncu se nahaja na Istrski obali, na povsem najzahodnejši točki zadrskega polotoka, čisto zraven Morskih orglah. Ta svetlobna inštalacija se popolnoma dopolnjuje z čudovitim sončnim zahodom (Sonce pada v morje onstran Zadrskega kanala). Umetniška inštalacija Pozdrav soncu, po kateri se radi s fotoaparati in kamerami valjajo turisti iz vsega sveta, je narejena iz tristo večslojnih steklenih plošč postavljenih v isti ravnimi s kamnitim tlakom obale v obliki kroga premera 22 metrov. Razsvetljava  živih barv v različni ritmiki ustvari svetlobno igro v ritmu valov. Tudi Pozdrav soncu je (enako kakor Morske orgle) zasnoval arhitekt Nikola Bašić, turisti pa lahko to turistično atrakcijo občudujemo vse od leta 2008.

Za konec …  V bližini Zadra se nahaja 24 večjih in 300 manjših otokov in otočkov. Ne prav daleč od Zadra lahko občudujemo naslednje naravne in turistične top lokacije: Telašćica, Velebit, Vransko jezero, Paklenica, Plitvice, Kornati, Krka, Velebit … Če se ob teh naravnih danostih spomnimo še na odlično lokalno hrano in pijačo, prijaznost domačinov, vse športne ali kulturno-zabavne dogodke, ki nam jih pridni turistični delavci organizirajo, da je naš dopust še lepši … potem lahko rečem le, da je Zadar  zagotovo eden izmed vrhov hrvaške (in tudi evropske) turistične ponudbe.

 

Vir, majhen otok – krasne plaže

Presenečeni boste, koliko zanimivega je na dobrih 22 km2, kolikor meri otok Vir.  Je eden od 300 otokov in otočkov Zadarskega arhipelaga. Kljub temu, da je relativno majhen, pa je med 1.186 otoki  in čermi na Hrvaškem vseeno kar dvajseti po velikosti in osmi med Zadarsko otoško skupino.

Skoraj 300 sončnih dni in 2.450 ur sijanja sonca letno je tisto, kar nas na Vir pritegne tudi izven glavne sezone. V poletnih mesecih je povprečno le 5-6 dni deževnih, v glavni sezoni pa še pol manj.

jadranje.htz
Foto: HTZ (Hrvaška turistična skupnost)

Otok Vir, po italijansko Puntadura, vas bo očaral, pa najsi ga obiščete sami, v paru, z otroki ali s prijatelji. Vse vam bo ugajalo: sonce, toplo morje, jadranje, privlačne plaže, lepa pokrajina, živahni lokali in morska hrana – sveža, da bolj ne more biti. In prav zato, ter obenem prijetne atmosfere majhnega mediteranskega mesta, je priljubljenost Vira v zadnjih par letih astronomsko poskočila. Samo lani, v 2015, so imeli 1 milijon turističnih nočitev.

Otok Vir je večinoma kamnit, razen manjšega dela na severovzhodu, kjer se plaža blago spušča proti morju in je pokrita s finim peskom. Podnebje je mediteransko s toplimi in suhimi poletji ter blagimi in relativno deževnimi zimami, zaradi česar je tu bujno mediteransko rastje: dišeč lovor, mogočni borovci, razcveteli oleandri, vitke ciprese, nežen tamaris in omamno dišeča kadulja, rožmarin in sivka. Morje je poleti zelo toplo in prijetno za kopanje. Otok Vir je večinoma poraščen z oljkami in smokvami, ki prehajajo v gost borov gozd, zato boste zagotovo uživali tudi v sprehodih po naravi.

Od otoka Paga na severovzhodu ga loči 0,7 navtične milje širok kanal Nove Povljane.  S celino je od leta 1976 povezan z atraktivnim mostom, ki je zgrajen na enajstih stebrih nad tri metre globokim in tristo metrov širokim prelivom Privlački gaz. Tako otok pravzaprav ni več otok, ampak del celine ter ponuja vse prednosti tako otoka kot kopnega. Plitvino so v času Avstro-Ogrske poglobili, da so omogočili plovbo manjšim ladjam.

Otok je dolg 10 in širok do 4 km ter spada v severni del srednjega dalmatinskega otočja. Njegova obala je dolga skoraj 32 km, ki pa večinoma ni razčlenjena, še najbolj na severnem delu otoka, predvsem zaradi sestave tal in delovanja morja. Zaradi primernih globin v Virskem morju ob Viru vodijo važne pomorske poti proti Rijeki, Italiji, Zadru in jugu Hrvaške. Zato so na zahodnem delu otoka zgradili svetilnik, kjer romantiki najraje uživajo v sončnem zahodu.

Vir obkrožajo otoki Pag, Maun, Planika, Olib, Ist, Molat, Sestrunj, Rivanj in Ugljan.

Otok Vir je od Zadra oddaljen 26 km, po morski poti pa 15 navtičnih milj. Najlažja pot na Vir je iz Maribora ali Ljubljane (3,5h – 4h) po avtocesti proti Zadru, izvoz Nin – Privlaka.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Vetrovi na Viru so njegova največja klimatska značilnost.

Pozimi pihata severnika: burja in tramontana. Jeseni in pozimi sta pogosta tudi jugo in levanat. Spomladi zapiha zahodnik: maestral, ki je tudi glavni in osvežujoči veter, ki blaži poletne temperature in ustvarja odlične pogoje za jadranje in surfanje. Bližina severnega in južnega morja otoka omogočata kopanja tudi pri poletnih vetrovih: ko piha jugo, na severnih in ko piha burja, na južnih plažah.

Majhen otok – krasne plaže.

Najlepša plaža je v zalivu Duboka draga, na SZ delu otoka. Neokrnjena narava in kristalno čisto morje v kombinaciji z nepozabnimi rdečimi stenami vas bodo osupnile.

Zelo priljubljene so tudi plaže Miljkovica in Donja Prezida. V zalivu Sapavac, blizu trdnjave Kaštelina, se v spokoju borovega gozda nahaja plaža, bogata s peloidnim blatom, ki ima zdravilne učinke pri revmatične bolezni, zato to plažo priporočamo tudi starejšim.

Takoj poleg otoka Vira se nahaja zanimiv otoček Školjič, ki je bil nekoč v času oseke s posebno potjo spojen z Virom in bil njegov sestavni del. Prekrit je z dišečimi borovci, krasi pa ga dolga peščena plaža, zaradi katere je še toliko bolj privlačen.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Turistična ponudba Vira je sestavljena izključno iz privatnih apartmajev in sob ter apartmajskih hiš, ki imajo pogosto lastne priveze za čolne in manjše ladjice. Hotelov na otoku ni, zato je doživetje otoka toliko privlačnejše in pristnejše.

Restavracije in bari s senčnimi terasami, znamenite konobe, disco-klubi, domača folklora ter različne zanimive stojnice, ambulanta, lekarna, pošta, turistična agencija, menjalnice, najemi čolnov, skuterjev, bogata zelena tržnica in ribarnica, predstavljajo kvalitetno in privlačno turistično ponudbo otoka.

Različni izdelki iz blaga, školjk in sivke, ki jih med poletno sezono prodajajo po stojnicah, so pomemben vir zaslužka za domačine. Dalmatinska kuhinja ima, kakor vse druge, svoje posebnosti. Dominirajo seveda morski sadeži, ki se pripravljajo na mnogo načinov. Na voljo so številne pojedine iz rib in školjk, običajno pripravljene na žaru in postrežene s česnom, limono, blitvo in krompirjem.

Vredno je poskusiti dalmatinsko specialiteto škampe v buzari (počasi kuhani škampi v paradižnikovi omaki z dodatkom čebule in zelenjave) ali pa na zraku posušen dalmatinski prekajeni pršut s paškim sirom. Mesne jedi na otoku Vir se pripravljajo nekoliko drugače, kot v notranjosti Hrvaške, zaradi specifičnosti podnebja in bogastva dodanih domačih začimb.

Kamnita severozahodna obala otoka se ponaša z bogato morsko floro in fauno, zato je to izredno priljubljeno potapljaško področje za ljubitelje morskih globin.

Številni zalivi in zalivčki s pristanišči ter sidrišči omogočajo navtikom varen pristan in postanek na njihovi poti med verigo 300 otokov, med katerimi je tudi narodni park Kornati.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Raj za kolesarje in pohodnike.

Vir nima razvejane cestne mreže. Izleti z avtomobili niso najbolj primerni, kajti na otoku ni dosti asfaltnih cest in bi se lahko vozili le po grbinastih poteh. Vseeno pa si kar nekaj zanimivih razglednih točk na otoku lahko ogledate tudi z avtomobilom, kar bo všeč tudi bolj lenobnim.

Na splošno je za pohodnike in kolesarje na otoku dobro poskrbljeno. V turističnem centru v mestu Vir vam bodo prijazno svetovali glede raznih pohodniških in kolesarskih poti in razgledniške točke, ki so prepredene po vsem otoku in ponujajo slikovite poglede na otok in morje ter okoliške otoke. Ob lepem vremenu lahko iz najbolj priljubljene razgledne točke na hribu Sv. Juraj (Bandira 112 m) pogled sega na celoten gorski venec Velebit, na jugu pa vse do Zadra in dlje.

Otok Vir je idealno mesto za različne izlete oziroma kolesarske ture. Na otoku najdemo številne majhne, predvsem skalnate zalive, primerne za kopanje.  Skratka, po stranpoteh otoka Vira boste zagotovo uživali in to le nekaj minut od turističnega vrveža.

Odlično izhodišče za izlete.

Otok Vir predstavlja zaradi svoje odlične povezanosti s kopnim odlično izhodišče za izlete. V sami bližini (12 km) se nahaja kraljevsko mesto Nin z najmanjšo katedralo na svetu. Najbližje večje mesto je Zadar (26 km) z antičnimi ostanki rimskega Foruma, pa modernimi morskimi orglami in Pozdravom soncu. Blizu je otok Pag (po cesti je do mesta Pag 70 km). Malo dalje vas pričakujejo narodni parki in naravni parki, ki so obkrožili otok Vir: Telašćica, Kornati, Paklenica (72 km), Krka in Plitvička jezera (175 km). Do Dubrovnika je že malo dlje, 394 km.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Otok Vir ima samo tri večja naselja.

Vsa so ob morju, okoli njih pa se nizajo številni zalivi in plaže.

Vseh prebivalcev je na otoku okrog 1.600. Center otoka je v istoimenskem mestu Vir, ki leži ob zalivu Šapavac. Tu je že dokaj hrupno vzdušje, v pristanišču pa še posebej.

Naselje Ložice na severovzhodni obali se je razvilo v pravi turistični kraj. Ob Rastavcu najdemo lepe zalive, primerne za kopanje, kot npr. Duboka Draga, ki ga obdajajo rdeče peščene skale.

Dosti bolj romantično je mestece Torovi, ki leži poleg Vira. Stare kamnite hiše, vinogradi, vrtovi ter kamnite obrambne stene nam še vedno lahko pričarajo vtis o nekdanjem življenju na otoku. S hriba vodi lepa pot do morja, ob dobrih vremenskih razmerah lahko vidimo vse do sosednih otokov Ugljan, Rivani, Molat in Ist.

 Kraški otok.

Otok Vir je tipičen primer kraškega otoka, kjer je zaradi sekanja gozdov, ki so ga nekoč popolnoma preraščali ter požiganjem zaradi živinoreje in poljedelstva (predvsem v 20. st.), nastala erozija tal, s tem pa še potenciranje klimatskih vplivov. Ti so posebej izraziti zaradi severnih vetrov – burje in tramontane, ki na tla nanašata veliko solne meglice. Gozdni pokrov sestavljajo predvsem mediteranski hrast in borovci, pa tudi gaber ter praprot in grmovnice kot so robidnice.

Na Viru so še vedno zelo pogoste mediteranske kulture, med katerimi sta najpogostejši vinska trta in fige, v zadnjih letih pa se zapuščene površine zasajajo z oljkami, za katere so nekoč domnevali, da zaradi burje in slanega pršca ne bodo uspevale. Zaradi raznolikosti tal in rastlinskega pokrova ter vode je otok ugoden za življenje in pogosto vas lahko na sprehodu po stranpoteh zmotijo divji zajci, jerebice, fazani ter poljske miši. Ob obali je precej galebov.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

 Malo zgodovine.

Na prvi pogled neprijazen otok je bil naseljen že v prazgodovinskem času, kakor nam dokazujejo ostanki ilirskih zgradb in grobov. Najstarejši hrvaški spomeniki kulture so ostanki gradinskih naselij na hribu Sv. Juraj (Bandira 112m) in Gradina na severnem delu otoka ter razvaline 700 let stare kapelice sv. Jurij.  V zgodovinskih dokumentih se Vir prvič omenja leta 1069 v v darilni listini enega izmed hrvaških kraljev, znanem pod nazivom Mare nostrum Dalmatikum. Otok Vir se tu omenja z imenom Ueru oz. Veru, kar je staro mediteranskega izvora in je pomenilo pašnik.

Tudi v naselju Vir so odkrili ostanke temeljev predromanske cerkvice sv. Nikole, na pokopališču pa stoji romanska cerkvica sv. Ivana iz 12. – 13. stol. Nekaj časa je bil pod oblastjo madžarsko-hrvaških vladarjev, nato pa do prehoda Nina pod zaščito Benetk. S prihodom Turkov leta 1500 na področju Nina nastane poseben mejni pas Beneške republike, ki je trajal skoraj 200 let.

Leta 1502 se v Benetkah celo razpravlja ali bi porušeni Nin obnavljali ali bi zgradili utrdbo na Viru. Verjetno so se takrat odločili za gradnjo nove utrdbe na Viru, njeni ostanki pa so delno ohranjeni še danes na obali, nedaleč stran od pokopališča in dveh stolpov iz 13. in 14. stoletja.  Beneška utrdba  iz 17. stol., ki jo prebivalci Vira imenujejo Kaštelina, je služila obrambi pred Turki in Uskoki, vojnim posadkam beneške uprave in kot zaklonišče maloštevilnemu prebivalstvu Vira in ninskega okraja v slučaju napada ter za zaščito pred gusarji.

Kaštelina, foto: HTZ, Sergio Gobbo
Kaštelina, foto: HTZ, Sergio Gobbo

V 17. stoletju se močno razvije živinoreja, pri tem pa se zaradi pašnikov krčijo in požigajo večji predeli gozda. Prebivalci manjših zaselkov se zaradi vedno večje potrebe po pašnikih selijo v večje vasice. Augusta Obradović leta 1908 otok proda tlačanom oz. otočanom. Ti leta 1912 poglobijo ˝Privlački gaz˝ in ogradijo pašnike, tako da otok pridobi značilno podobo, ki je vidna še danes. Močno se razvije tudi poljedelstvo, predvsem pridelovanje ječmena, riža, ovsa, koruze in pšenice ter vinogradništvo. Razvito je ovčarstvo, prebivalci pa na otoku pridobivajo tudi pesek. Med obema vojnama se Virani začnejo ukvarjati še s pomorstvom in mnogi se kot pomorščaki vkrcajo na prekooceanske ladje.

Po II. svetovni vojni Vir doživlja ekspanzijo prebivalstva, veliko jih kasneje emigrira v inozemstvo. Mladi odhajajo na izobraževanje v druga mesta, mlade družine pa se izseljujejo v glavnem v Rijeko in Zadar. Veliko število pomorščakov ostane v Ameriki, na otoku pa ostanejo v glavnem žene pomorščakov z otroki in starejši. Obdelovalna zemlja in živinoreja se zapuščata, obdelujejo se le vinogradi in vrtovi.

˝V zadnjem trenutku” pride do izgradnje mostu, ki otok Vir prek ˝Privlačkog gaza˝poveže s kopnim. Most je takrat upravičeno, dobil ime “Most življenja”. Od njegove otvoritve leta 1976 se pričenja novo obdobje otoka. Razvijati se je pričela turistična infrastruktura, ki iz leta v leto privablja vedno več turistov. In ti na otoku Viru uživajo življenje »na polno«.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Otok Pašman je otok s srcem

Otok Pašman je zelo lep otok. Očarala vas bo neokrnjena narava, prijazni domačini, odlična hrana. Predvsem tisti, ki se radi naokoli podite s kolesi, boste neizmerno uživali.

Iščete apartma na otoku Pašmanu? Priporočamo: Vila Kruna

Če »prelistamo« internet, kaj hitro opazimo, da turisti otok Pašman zelo hvalijo. Na enem izmed forumov je bilo zaslediti naslednje besede: »Otok Pašman je otok sreče in radosti. Zlahka bi ga opisali kot čudovito miniaturo popolne lepote in skritih adutov, ki prepričajo vsakega novega obiskovalca.«

Foto: HTZ (hrvaška turistična skupnost)
Foto: HTZ (hrvaška turistična skupnost)

Prebivalci: Otok Pašman ima le nekaj čez 3.000 prebivalcev. Seveda se ta številka, predvsem v poletnih mesecih zelo zviša zaradi prihoda turistov. Administrativno otok upravljata dve občini, občina Pašman zavzema 77 odstotkov otoka, občina Tkon pa ostalih 33 odstotkov.

Foto: HTZ & Juraj Kopač
Foto: HTZ & Juraj Kopač

Geografija: Otok Pašman ima površino 63 kvadratnih kilometrov in je dvanajsti največji jadranski otok. Otok Pašman leži južneje od Zadra in jugozahodno od otoka Ugljan (z njim je povezan z mostom). Od celine otok Pašman loči Pašmanski kanal, v katerem je veliko malih otočkov, tudi znameniti otoček Galešnjak v obliki srčka. V Pašmanskem kanalu voda menja smer vsakih 6 ur, zato je ta del morja eden najbolj čistih na Jadranu.
Najvišji vrh na otoku je Bokolj, ki doseže višino 274 metrov nadmorske višine. Celotna obala okrog otoka Pašmana je dolga okrog 65 kilometrov. Vzdolž položnejše vzhodne obale se nahajajo vsa otoška naselja: Banj, Barotul, Dobropoljana, Kraj, Mrljane, Neviđane, Pašman, Tkon, Ugrinić in Ždrelac.

Klima: Mediteranska klima naredi otok Pašman idealnim za življenje. Poletja na otoku so vroča, sončnih ur je čez celo leto preko 2.500, jesen je blaga (zna tudi pihati veter), pozimi se temperatura redko spusti pod 10 stopinj Celzija, pomlad pa na otok prinaša novo življenje, spet vse zazeleni in zacveti.

Foto: HTZ, Ivo Perman
Foto: HTZ, Ivo Perman

Wikipedija nas zlahka poduči, da je otok Pašman naseljen že iz prazgodovinskih časov. »Staro naseljenost« dokazujejo ilirski grobovi in arheološke najdbe iz rimskih časov. Kulturno-zgodovinsko dediščino je najlažje opaziti skozi »prizmo sakralnih objektov. Vsak kraj ima svojo cerkev, še najbolj zanimiva pa sta frančiškanski samostan svetega Dujma v kraju Kraj ter benediktanski samostan sv. Kuzme in Damjana na hribu Ćokovac.

Mnogi, ki so na Pašmanu že bili, priporočajo tudi ogled mini cerkvice v majhnem kraju Banj oziroma na hribu Mali Bokolj. Pot do cerkvice je dokaj strma, na koncu pa bo naša vztrajnost poplačana s sanjskim razgledom na otok Pašman in bližnje Kornate.

Kakor na vseh otokih Jadrana, je bilo skozi zgodovino življenje na otoku zelo težko. Ljudje so se le stežka prebijali skozi življenje, trdo so morali garati za vsako skorjo kruha. Nekoč so prebivalci živeli in preživeli, ker so se ukvarjali z ribolovom in poljedelstvom, sedaj pa se večina lokalnega prebivalstva ukvarja tudi turizmom, ki prinaša domačinom tudi največ denarja.

Foto: HTZ & Nikola Matić
Foto: HTZ & Nikola Matić

Otok je pravi raj za ljubitelje divjih plaž, odmaknjenih od množice, torej tudi kot že večini poznanega robinzonskega preživljanja dopusta. Prav tako je otok raj za ljubitelje kampiranja seveda pa so na voljo tudi mnogi privatni apartmaji.

Na Pašmanu boste našli lepe peščene in kamnite plaže, borove gozdičke ter tipična majhna otoška naselja. Otok je prav tako pravi raj za vse ljubitelje divjih plaž, teh je v izobilju, zato n preseneča, da je na otoku Pašmanu zelo razvit tudi »robinzonski turizem«. Mnogi turisti bodo verjetno najbolj uživali, če bodo zajahali kakšno kolo in se odpravili po številnih cestah, ki križajo otok po dolgem in počez.

Ugodna mediteranska klima je pripomogla, da je rastlinje na otoku zelo bogato, Jadransko morje pa v sebi skriva prepolno vrst rib in školjk. Harmonija sožitja človeka z naravo ponuja vsakemu obiskovalcu otoka Pašmana priložnost, da preprosto uživa v hrani, ki je na tem otoku, ki le čaka na vaš obisk, zmeraj pripravljena z veliko mero ljubezni.

Foto: www.pasman.hr
Foto: www.pasman.hr

Na zelo dobri uradni spletni strani otoka Pašmana,  http://www.pasman.hr, boste že na naslovnici lahko prebrali približno takole: »Pašman. Otok, ki nima meja. Otok sreče in radosti, malih judi z velikim srcem. Pašman nas, kljub svoji majhnosti,  zlahka osvoji in zasvoji.«