Kaj početi, ko je vreme slabo?

Dopust. Nekaj najlepše preživetih dni v letu. Vsak si v svoji glavi zamisli svoje popolne počitnice, a na žalost stvari niso nikoli takšne, kot si jih predstavljamo. Kadarkoli nas lahko preseneti dež. Ampak brez skrbi, za vas imam nekaj uporabnih nasvetov, kako preživeti počitnice v »slabem« vremenu.

Prvi korak v kakršni koli vremenski situaciji je, da moramo ostati pozitivni. Sami si lahko pokvarimo počitnice z negativnim odnosom in prav tako si jih lahko polepšamo s pozitivnim. Sama se na morju, ko dežuje, največkrat zatečem k raznim družabnim igram, zato je priporočljivo najti nekaj prostora za njih v kovčku, ko gremo na potovanje.

mini-DSC_0643Ena izmed osebno najljubših iger mi je poker. Ob njem čas hitro mine. Poleg pokra sta mi ljuba Activity in Pictionary.  Activity vsebuje več kot 440 pojmov, ki jih je potrebno opisati, pokazati ali narisati. Pictionary je zelo podoben Activityju, le da se z njim ukvarjajo boljši risarji, saj je potrebno vse pojme samo risati.

Potem je tu še igra, ki jo vsi prav gotovo poznate, človek, ne jezi se. Sama priporočam človek, ne jezi se za šest ali več igralcev, saj več igralcev sodeluje, bolj je igra zanimiva. Počutite se sproščeno, bodite vljudni in prijateljski ter na igro povabite sosede iz kampa ali apartmaja. Pa še dodaten nasvet, pri tej igri se NE jezite, gre le za kvalitetno preživet čas.

Primerne igre za več igralcev so razne igre s kartami (tudi teh ne pozabite pospraviti v kovček oz. torbo pred odhodom). Poznamo veliko različnih iger, ki vsebujejo karte, med njimi so zmeraj priljubljeni tarok, zmeraj bolj pozabljeni rus, stari dobri šnops, ihtava vojna, zahteven bridž in še bi lahko naštevala. Za mlajše igralce je seveda najbolj primerna vojna, s katero se lahko sooči večje število igralcev, je lahka in zabavna.

Družabne igre, še posebej šah, so lahko še kako zanimive, a moramo se zavedati, da lahko dežuje več dni in slej ko prej se bomo naveličali konstantnega igranja.

mini-DSC_0317Mlajši otroci med starostjo od 3 do 10 let, še posebej deklice, so nore na barvice, voščenke, bleščice, vodene barvice, flomastre … Verjemite  mi, še pred nekaj leti sem bila ena izmed njih. Tokrat vam ne bom predlagala, da vse potrebščine vzamete s seboj, saj morda ne boste o tem odločali vi. Če imate majhnega otroka, se bodo absolutno znašle v kovčku.

Na deževni dan uporabite te potrebščine, da zamotite svojega otroka in si odpočijete. Na kamne ali školjke lahko slikajo razne vzorce z vodenimi barvicami ali temperami, lahko izdelujejo papirnate ladjice ali naredijo svečnik.

Za naslednjega potrebujete:

  • Mavec
  • Svečo
  • Razne okrasne dodatke

Postopek izdelave:

Mavec oblikujete ali oblikujejo, a mislim, da bodo otroci potrebovali vašo pomoč, v poljubno obliko. Nanj položite svečko in ga okrasite s školjkami, z ogrodjem morskega ježka, biseri ipd. Ko se mavec posuši, nastane lep okrasni svečnik.

Med tem, ko otroci pridno izdelujejo in ustvarjajo, si mamice in atiji odpočijte ter izkoristite čas zase. To pa tudi ni slabo, kajne?

mini-IMG_1093Ženske! Ni boljšega časa, da poskrbimo za lep videz, kot na deževnem dopustu. Ko zunaj lije kot iz škafa, vam svetujem, da se usedete za mizo in si uredite nohte ali pričesko. Ob lepem sončnem dnevu nam velikokrat zmanjka časa, da še dodatno poskrbimo za osebno higieno, saj imamo preprosto preveč aktivnosti ali pa, priznajmo, imamo prosti čas, a ga raje izkoristimo za sončenje in poležavanje na plaži.

Ena izmed najboljših metod za preživljanje časa je branje knjig. Prepričajte se, da s seboj prinesete vsaj dve dobri, daljši knjigi, ki vas bosta takoj prevzeli in ukradli nekaj ur vašega življenja.

Poznate tisti pregovor, po dežju vedno posije sonce? A ne vedno. Velikokrat po dežju sledijo turobni dnevi, sicer brez dežja, a tudi sonca ni na spregled. Ti dnevi so kot nalašč, da si ogledamo vse znamenitosti, kulturno in naravno dediščino, katerih obisk smo do sedaj kar naprej prelagali. Lahko odpotujemo v središčna mesta, si ogledamo cerkve, spomenike, se povzpnemo na razne razgledne točke, obiščemo bungalove in še in še. Pravzaprav so naše dejavnosti odvisne od kraja ali mesta, v katerem preživljamo počitnice.

mini-DSC_0637Za bolj strastne športnike so ti dnevi namenjeni rekreaciji. Nihče ne mara telovadbe v največji vročini, ko ti pot teče iz pod čela, preden narediš korak. Ko se temperature znižajo in se sonce skrije za oblake, lahko to izkoristite za sprehode, tek, jogo na terasi, kolesarjenje in enostavno delovanje na področju fizkulture. Takšna telovadba nam z lahkoto pomaga izgubiti nekaj dodatnih kilogramov, ki smo jih pridobili v času počitnic.

Upam, da vam bodo moji nasveti pomagali lepo preživeti počitnice, še bolj pa, da vam jih sploh ne bi bilo potrebno uporabiti. Zraven vseh nasvetov, ki jih najdete tako v tem kot tudi v drugih prebranih člankih, ne pozabite uporabljati lastne domišljije, s pomočjo katere lahko preživite deževne, a nepozabne počitnice.

Plitvička jezera, hrvaški diamant

Plitvička jezera se lahko pohvalijo z več kot milijonom obiskovalcev letno. Nacionalni park Plitvička jezera je bil ustanovljen leta 1949. Že leta 1979 pa so bila Plitvička jezera uvrščena tudi na seznam Unescove svetovne naravne in kulturne dediščine.

Glavno atrakcijo Plitvičkih jezer predstavljajo, seveda, jezera. Natančneje, 16 manjših jezer, ki so med seboj povezana s slapovi, ki nastajajo z nalaganjem sadre (sadra je mehek in zelo dobro razkolen mineral). V okvir parka sodi izvir reke Korane, na področju obkroženem z gostim gozdom bukve, jelke in smreke. Nacionalni park Plitvička jezera krasijo različne jame, izviri, cvetoče livade, številne živalske vrste.

Velike kaskade na Donjim jezerima
Velike kaskade na Donjim jezerima

Plitvička jezera, modro-zeleno lepoto, ki se jo najbolj splača obiskati v vročem poletju, sestavljajo »gornja in spodnja« jezerca. Gornja jezera so Proščansko jezero, Ciganovac, Okrugljak, Batinovac, Veliko jezero, Malo jezero, Vir, Golovac, Milino jezero, Jezerce, Burgeti in Kozjak, spodnja jezera pa so Milanovac, Gavanovac, Kuleđerovac in Novakoviča Brod. Najgloblje, Kozjak, je globoko 47 metrov.

Donja jezera_Kaluđerovac i Novaković brod
Donja jezera_Kaluđerovac i Novaković brod

In vsa ta lepa jezera, kaskadno »padajoča oziroma ležeča«, dopolnjujejo še čudoviti slapovi. Največji slap je Veliki slap, visok je 78 metrov, ki je največja atrakcija v tem nacionalnem parku ter hkrati tudi najvišji slap na Hrvaškem. Jezera so vzdolž parka obdana s pragozdom, skozi katerega se lahko hvaležni turisti sprehajamo po skrbno urejenih poteh, ki so speljane ob jezerih ali pa čez dolge mostičke kar čez jezera.

Po tem največjem in najstarejšem hrvaškem nacionalnim parkom se lahko vozijo le električni vlaki ter ladjice, ki obiskovalce prevažajo do različnih prečudovitih destinacij. Turisti nato nadaljujejo z ogledom parka in s sprehodom po ozkih stezah. Plitviška jezera so polna lesenih mostičkov, čez katere obiskovalci prečkajo potočke, rečice, jezerca.

Gornja jezera
Gornja jezera

Plitviška jezera, ležeča v hribovitem predelu Like, so naravni fenomen, dragulj neprecenljive vrednosti. Med Malo kapelo in Plješivico na izvornem območju reke Korane je, kakor smo že navedli,  16 večjih in manjših jezer, ki so med seboj povezana z majhnimi, srednjimi in velikimi slapovi. Nato reka Korana nadaljuje svojo pot proti Karlovcu.

Veliki slap i Sastavci
Veliki slap i Sastavci

Zaradi naravnih lepot, kaskad, jam in votlin, ki predstavljajo pravi mozaik barv, zvokov in oblik, ki so obdane z visokim planinskim gozdnim reliefom, je neki znani britanski časopis svoje bralce pozval, da naj ga dajo na spisek krajev, ki jih morajo »nujno obiskati še pred svojo smrtjo«.

Kanček zgodovine. Območje Plitvičkih jezer, ki je veliko skorajda 300 kvadratnih kilometrov, je bilo skozi zgodovino naseljeno z Iliri, Kelti, Romani, Slovani ter Turki. V 16. stoletju je ta gozdni rad spadal pod Otomaski imperij, pozneje pa je območje znova prevzelo avstrijsko cesarstvo. Pomembna turistična atrakcija so Plitvička jezera, eno izmed najlepših naravnih evropskih znamenitosti, postala že v 19. stoletju. Prvi hotel je bil zgrajen že konec stoletja.

Med hrvaško domovinsko vojno (tam okrog leta 1990, saj se spomnite, kajne?!) je bil park dokaj močno poškodovan, prav tu se je namreč zgodil prvi oboroženi spopad v vojni. Park so zavzeli Srbi, ki so pred tem ustanovili Srbsko krajino, leta 1995 pa so ga Hrvati med znano operacijo Nevihta (hrvaško: Oluja), ki označuje tudi bližnji konec vojne, vendarle osvojili  nazaj. Kmalu po vojni so park začeli obnavljati in so ga leta 2000 še dodatno razširili.

Sastavci
Sastavci

Park je odprt skozi celo leto, najugodnejši čas za obiskovanje eno izmed glavnih turističnih atrakcij na Hrvaškem pa je ravno poletje. Vendar ima tudi zima svoj čar, saj si takrat obiskovalci lahko ogledajo zaledenele slapove. Če se odločite za večdnevno bivanje, je v okolici nacionalnega parka na voljo nekaj manjših hotelov in odličnih restavracij, dokaj dobra namestitev pa je na voljo tudi v družinskih hišah pri zasebnikih.

Gornja jezera_Mali prštavci_detalj
Gornja jezera_Mali prštavci_detalj

Kako do Plitvičkih jezer? Če se peljete po stari cesti proti morju, seveda v smeri Zagreb – Split, jih je praktično nemogoče zgrešiti. Nahajajo se med Malo Kapelo na zahodu in Plješivicami na vzhodu, ter med mesti Slunj in Korenice. Večja mesta v bližini Plitvičkih jezer pa so Ogulin, Otočac in Gospić. V kolikor pa se proti morju odpravljate po avtocesti (A1), potem se morate iz avtoceste izključiti na odcepu za Otočac. Google zemljevid trdi, da bomo za pot iz Maribora do Plitvičkih jezer potrebovali slabe 3 ure, malo več kot 180 minut pa nam ta svetovni internetni velikan izračuna za pot iz Ljubljane. In še za vse tiste, ki ste na dopustu na otoku Pagu, za vas je okrog 2 uri vožnje.

Vsekakor vam priporočamo, da med dopustovanjem na hrvaški obali obiščete tudi Plitvička jezera. Naj vam ne bo žal, zagotovo boste uživali vsaj nekaj ur, pa še rahlo si boste odpočili od vožnje. Vedite, ko boste enkrat obiskali Plitvička jezera, vas bo ob vsej tej naravni lepoti, ki vas bo obdajala, preveval občutek, da ste v zeleno modrem raju. In  mogoče boste hoteli tja še kdaj drugič, na daljši izlet.
Milino-jezero

Več o Plitvičkih jezerih si lahko preberete na njihovi uradni strani: http://www.np-plitvicka-jezera.hr. Od tam izhaja tudi naš »osnovni« PR fotomaterial. Še zadnja informacija iz www.pag.si, obiskovalci poleti, torej na višku sezone, plačajo karto, vstopnico za nacionalni park, nekaj manj kot 25 evrov, več o cenah in »delovnem času«, pa si lahko preberete na naslednji povezavi: http://www.np-plitvicka-jezera.hr/hr/planirajte-svoj-posjet/radno-vrijeme-i-cijene/.

Le 100 hrvaških kun za super izlet

Ladjica Kuna v turističnem obdobju izpluje iz mesta Pag skorajda vsak dan. Njen kapitan Ivica in njegova češka mornarka Marketa morske izletnike popeljeta po paškem zalivu. Verjemite, uživali boste.

Spodaj objavljamo fotogalerijo, več o samem izletu pa si lahko preberete v prispevku z naslovom: Raziskovanje obale Paških vrat in špilje z ladjico, kopanje v turkiznem morju ter srečanje z delfini.

Le še dve informaciji pred ogledom fotogalerije. Prva: izletniška karta za odraslega stane le 100 kun (okrog 13 evrov) ter za otroka 50 kun (okrog 6,50 evra). Druga informacija. Za vse tiste, ki se sprašujete, kako si rezervirati super poldnevni izlet, če se boste znašli na otoku Pagu, tukaj sta kontakta od domačina in kapitana turistične ladjice Ivice Radana: telefon je **385 92 266 95 82, e-sporočilo pa mu lahko pošljete na naslov ivica.radan25@gmail.com.

Sv. Vid, najvišji vrh otoka, fotogalerija

Z najvišjega vrha otoka Paga je čudovit razgled, vreden enournega sprehoda. Več o izletu lahko preberete tukaj.

Skrivnostni Paški trikotnik

Pag, »mesečev otok«, se ponaša tudi s turistično atrakcijo, ki že od leta 1999 buri domišljijo vseh, ki trdno verjamejo, da obstaja življenje tudi kje drugje, ne samo na našem ljubem planetu Zemlji. Govorimo o misterioznem Paškem trikotniku.

Paški trikotnik že od svojega, resda poznega odkritja sredi leta 1999, ko ga je povsem naključno našel geodetski merilec iz Zadra, Zdenko Grbavac, buri duhove in domišljijo paških obiskovalcev, od alternativnih raziskovalcev nastanka Zemlje, številnih vernikov, ne nazadnje tudi številnih raziskovalcev neznanih letečih predmetov – NLP.

Samo nekaj kilometrov od Novalje, blizu Zrć, na vrhu Velo tusto čelo, se nahaja nenavadni naravni fenomen, megalitski otisek v kamnu, znan kot Paški trikotnik. Ta kamniti »čudež« (gre za ravno površino posuto z zdrobljenim kamnom) se razprostira na okoli 500 kvadratnih metrih v približni izmeri 32 x 32 x 22 metrov, v pravilni obliki likalnika. Na podlagi geoloških raziskav so ugotovili, da so kamni znotraj Paškega trikotnika svetlejše barve kot kamni izven omenjenega področja in da po izpostavljanju ultravijolični svetlobi, žarijo v rdeči barvi (torej popolnoma drugače kot ostali kamen v bližnji in daljnji okolici).


paski trikotnik

Rdeča barva je po mnenju mnogih tudi resnični dokaz, da so kamni znotraj trikotnika termično obdelani, kar mnogi povezujejo s tem, da je v preteklosti tu pristal neznani leteči predmet. Nerazjasnjen pojav je prebudil domišljijo mnogih, ena od zanimiv teorij pa pravi, da je Paški trikotnik posledica neznanega vesoljskega plovila, ki je pristalo na otoku Pagu. Ufološko tolmačenje je zaenkrat nemogoče dokazati, vendar vsekakor buri duhove in domišljijo obiskovalcev, ki želijo na Pagu „občutiti tudi del nezemeljskega sveta«.

Paški trikotnik se že več kot 12 tisoč let (raziskava kamenin!) razteza na Velikem tustem čelu in kljubuje vsemu, kar prinašajo letni časi, tudi znameniti orjaški paški burji. Čaka pa tudi na bistrega junaka, ki bi končno razrešil njegovo zapleteno uganko. Morda je tudi zato zanimiv za obiskovalce, saj ga je doslej obiskalo že nekaj deset tisoč ljudi.
mini-DSC_0758

Paški trikotnik, s svojim nenavadnim odtisom v kamnu, bo zagotovo pritegnil ljubitelje mistike in vse tiste, ki sledijo »izven-zemeljskim« sledem. Vsekakor pa velja naslednje, pa naj si bo Paški trikotnik »vesoljsko čudo, heliodrom vesoljcev« ali kaj bolj stvarnega, si ta hrib in ta »nenavadni kamniti likanik«, če ste v bližini Novalje (Zrć) ali greste v smer Barbatov, lahko ogledate tudi kot »le navadni, radovedni« turist. Verjemite, spet in spet vas bodo prevzeli pogledi na paško »mesečevo pokrajino«, na Velebit in paški zaliv.

 

Kit ubijalec na otoku Pagu

Orka. Orka, kit ubijalec, na otoku Pagu. No, na srečo le plastični. Ki je iz morja splezal na plažo. Bo koga ugriznil? Počakajmo do naslednje turistične sezone, pa bomo videli. Do takrat pa … previdno v vodi.
mini-DSC_0351

Vozila na Pagu

Na Pagu je na tisoče različnih vozil. Sprehodimo se med njimi.

Je možno ujeti ribo samo z roko?

Dolgo časa so me na otoku Pagu vabili, da naj grem med ribiče ali pa vsaj na kakšen (nočni) ribolov. No, skorajda so me že prepričali, potem pa sem v nekem trenutku, v nekem lokalu ujel ribo kar na suhem … in to le z eno roko. Takoj so me povišali v “general major ribiča”, ta pravi ribolov pa smo prestavili na naslednje leto. Ivica Radan, me boš peljal na ribolov?

Slikovni dokaz, da se da ujeti ribo le z roko!
Slikovni dokaz, da se da ujeti ribo le z roko!

Travarica in morski Pag

Kaj bi človek hotel še več?! Domača travarica, na izletu z ladjico Kuna, lastnik Ivica Radan. Super je bilo. 🙂
Več o izletu si lahko preberete ob kliku na naslednji članek: Raziskovanje obale Paških vrat.

Domača travarica, na izletu z ladjico Kuna, lastnik Ivica Radan. Super je bilo. :-)
Domača travarica, na izletu z ladjico Kuna, lastnik Ivica Radan. Super je bilo. 🙂

Raziskovanje obale Paških vrat

Ja, na ladjico grem! To je najlepši način za odkrivanje votlin, zalivčkov, plažic, na pol skritih v razčlenjeni obali Paškega zaliva.

Kopanje na plažah, dostopnih le po morju, jim da še poseben čar, ki ga je potrebno izkusiti. Če pa se lahko obenem podam še na raziskovanje obale in skrite votline, pa me to le še dodatno potrdi v želji po nečem novem.

Pogled na skromno poraščene kamnite hribe z morske strani je vedno nekaj posebnega in bolj pristnega. Prava predstava o pokrajini se dobi bodisi z višine ali pa z vožnjo vzdolž obale. Zato sem se zelo veselila, da bo moja raziskovalna žilica spet malo bolj zatrepetala in oči vpijale vse podrobnosti, ki sicer morda zdrsnejo mimo.

mini-DSC_0020
Rezervirajte si svoje mesto na ladjici. Po telefonu **385 92 266 95 82 ali po mailu ivica.radan25@gmail.com.

V mestu Pag se pri svetilniku nežno zibljejo barke, čolni, ladjice, ki jih morje toplo objema in jim z valčki boža zaobljene boke. Nasmejan zagorel obraz mladega kapitana Ivice se prikaže izza krmila. lepo zveneč glas, ki kot da bi pel v melodiji morskega zraka, povabi na krov: »Izvoli, kar sedi, vsak čas bomo izpluli. Imaš kopalke? Danes bo super kopanje. Pa fotoaparat? Polne baterije?« se smeji z bleščečimi zobmi.
mini-DSC_0065
Radovedne oči nestrpnih otrok na barki zasijejo, ko Ivica zažene motor in se z vajenimi gibi odmakne od pomola in usmeri vzdolž obale. Kopalci, ljudje, sedeči na terasah nad morjem, kolesarji in sprehajalci se radovedno zazrejo v nas, ki plujemo mimo, kakšen nam tudi pomaha in zaželi lep dan. Hiše in hoteli postanejo redkejši in kmalu ostanejo za nami. Bližamo se prekrasnim zalivom in plažam v Bašaci. »Glej, tu sva se v nedeljo kopala! Glej, po tej potki sva šla!« Zalivček je isti, pa vendar z morja videti drugačen, z novo zapeljivostjo.
mini-IMG_3325

»Poglej, tu se da priti čez tisti prehod…« Drsimo mimo »suhozidin«, trdnih zidov, čeprav grajenih brez malte, ki kljubujejo burji že stoletja. Bližamo se Rtu Sv. Nikole z rdečim svetilnikom na koncu. Vmes nas preseneti še stara kamnita cerkvica v majhni kamniti dragi.

Zelo je fotogenična, vsi jo želimo ohraniti tudi v digitalnem spominu. Oglašanje galebov, ki jih je polno okrog svetilnika, nas zvabi v iskanje drugih motivov. Vse nam je všeč: temnomodro morje, rdeč svetilnik, belosivo perje galebov, modro nebo s puhastimi belimi oblački in na videz pust paški kamen, ki kot da je posut po hrbtu hribov, rastočih iz morja.
mini-IMG_3242

Še malo in zavijemo v preliv, imenovan Paška vrata. Tu je najožji del zaliva,, v katerega priteka sveža voda morja med otokom in celino, kjer se ponosno dviga Velebit. Na drugi strani zaliva so tri ogromne jahte. »Oooo, kako so velike in lepe,« odmeva po palubi. »A te so včeraj razsvetljevale noč,« rečeva v en glas.

mini-DSC_0118»Še malo, pa se bomo kopali,« pove Ivica. Malo nejeverno gledamo obalo okrog rta, ki se strmo spušča v morje, kar nekako neprijazno zgleda. Potem pa mimo nas zapluje barka z nasmejanimi obrazi in mokrih las. »Ja, od kod so se pa ti vzeli?« se sprašujemo. Pa se za robom desno od nas odpre lep zalivček. Na njem par uživačev v ležalnikih in par čofotajočih otrok v morju. To je naenkrat mirno in svetlomodro. V trenutku smo v kopalkah in Ivica že spušča lestvico v vodo. Eh, kdo bi čakal…. par jih že skoči v morje. Čof! Čof! Vedno več glav se smeji iz vode.

»Oooooo, super je, pridi, pridi!« Res je! Krasen občutek, ko med prsti polzi mehka voda, tako bistra, da vidiš do dna. Ribe mirno plavajo nekaj metrov pod nami, ne zmenijo se kaj dosti za naše migajoče noge. Osveženi in veseli se vrnemo na krov in pomahamo kopalcem v slovo. Kdo bi si mislil, da je tak lep zalivček prav pred nosom, skrit radovednim očem.

mini-IMG_3211
Fotograf se potrudi in fotografira kar iz vode. Fotoaparat preživi.

Sedaj plujemo skoraj tik ob strmih in navpičnih stenah, ki rastejo iz morja naravnost v nebo. Ostre so in razčlenjene, polne ozkih prehodov in špranj, polic in nenavadnih oblik. Nad nami je še ena cerkvica, oziroma razvalina, postavljena prav na vrhu, ki se spogleduje z novejšo na drugi strani kanala. S tisto pri svetilniku tvorijo trikotnik, ki že dolga leta ščiti ribiče in pomorščake na njihovih poteh.

Razpoloženje na ladjici je veselo, kaj ne bi bilo, ko pa smo se ravno skopali v čudoviti vodi in se veselimo še nadaljnjih postankov, ki nam jih je obljubil naš kapitan. Sedaj pa nam kaže galebje kolonije in razlaga, da gre sam na morje skoraj v vsakem vremenu. Pozna morje in njegove številne obraze in ima rad vsakega od njih. Bratu večkrat pomaga loviti ribe, ki jih nato pripravi v gostilnici Viktorija.

Pag, tako krut, tako lep.
Pag, tako krut, tako lep.

 Obrnemo se iz zaliva proti celini, kjer se nam v popoldanskem soncu blešči mestece Karlobag. Svetilnik, ki ponoči mežika ladjam, je za nami, strmo nad njim pa se belijo zidovi cerkvice.

»Delfin! Delfin!« se oglasi nekdo. »Kje? Kje?« se zgrnemo ob ograjico in iščemo s pogledom to čudovito bitje morja. »Dva sta! Glej, tam spredaj!« Oooo, s kako milino se poganjata iz vode in drsita spet vanjo. Še in še skačeta pred nami, nam pa skače srce od navdušenja. Ni ga, ki mu srečanje z delfini ne bi pomenilo nekaj čistega, božanskega, lepega in prekrasnega. Vsaj zame ni lepšega spomina, kot je bilo plavanje z delfini pred leti. Navdušeno razlagam, kako prijetni so na otip, prijazni in nežni, da v trenutku pozabiš na vse ostalo. Še nekaj časa ju občudujemo, ko se prikaže še tretji. Srečni smo. In kar sijemo. Hvaležni, da smo doživeli to čarobno srečanje.

Na izletu se nam ovce približajo tako zelo, da nam jedo iz roke. Neverjetno.
Na izletu se nam ovce približajo tako zelo, da nam jedo iz roke. Neverjetno.

Približuje se drugi vrhunec dneva, obisk špilje. Votlina je skrita, do nje je potrebno priplavati, malo hoditi in se na drugi strani pretisniti mimo skal ali se potopiti pod njimi. Medtem Ivica »parkira« ladjico tik ob skalah. Kar dih nam zastaja, ko gre vzvratno naravnost proti steni. Ustavi se natančno centimeter pred njo in se navihano smeje, ko mu zaploskamo. »Pa to sem naredil že stokrat.« Kot bi mignil, spleza na kepaste skale in priveže ladjico na obroče, ki so že tam. Nekaj pogumnih je že v vodi, ki je na tej strani malo hladnejša. Nekateri otroci dobijo jopiče, za vsak slučaj, če se utrudijo.

Kapitan je zelo močan.
Kapitan je zelo močan.

Ena skupina gre v votlino, kamor se z jopiči ne da, saj so prehodi zelo ozki. Ostali pa plavamo v druge vijugave prelive, nad nami pa se pnejo mogočne skale. Kukamo v prehode, zavijamo sem in tja in se čudimo spretnosti in domiselnosti narave. Res veličastno in zanimivo. In na teh strmih skalah so si našli domovanje galebi, saj vidimo polno belih sledi njihove prebave. Ko priplavamo izza skal, nas pozdravi toplejše morje, prav prija teh nekaj stopinj razlike. Že slišimo tudi odmev glasov naših raziskovalcev, vidimo pa jih še ne. Drug za drugim se pretaknejo skozi na videz prav enako luknjo kot jih je še deset tu in se smejijo ter pripovedujejo, kako je bilo lepo.

Malo pijače je prav dobrodošlo, ko smo spet na krovu. Srkamo domačo travarico, ki nam jo je natočila Marketa, kapetanova deklica.

Na Pagu ni izleta brez kopanja.
Na Pagu ni izleta brez kopanja.

Sedaj nas Ivica krmari do naslednjega prekrasnega zaliva in plaže Malin, dostopne le po morju. Ta široka, skrita uvala ima še eno posebnost, izvir sladke vode namreč. Že od daleč je sredi kamenja viden ozek zelen pas trave okoli njega. Tu se napajajo tudi ovce, ki mulijo skromno rastje, se sprehajajo po plaži in buljijo v obiskovalce. Kar nekaj nas je, nekateri se pripeljejo sem vsak dan in uživajo v turkizno zelenem morju, polnem finih drobnih kamenčkov in malih školjkic. Čudovito.

Spet se vržemo v vodo in čofotamo ter se nato zavlečemo kot želve v tople kamenčke in prod ter se nastavljamo soncu. Čisti užitek. Otroci vriskajo in se trudijo zakopati očeta v pesek, pa jim ta tik pred koncem oživi in otrese vse kamenčke s sebe, ko jih, vsakega pod eno roko, odnese s seboj v morje. To je navdušenega smeha in vzklikanja.

Kaj jahte, jahturine. Ugibamo, kateri pomembneži se vozakajo z njimi po prekrasnih paških zalivih.
Kaj jahte, jahturine. Ugibamo, kateri pomembneži se vozakajo z njimi po prekrasnih paških zalivih.

Po malem se spravimo nazaj na barko, saj se je sonce že skoraj skrilo za Sv. Vidom, najvišjim vrhom otoka. Ampak paše za oči še ni konec. V sosednjem zalivu, Slana, prav tako imenitnem in lepem, dostopnem le z morja ali po enourni hoji iz Metajne po težko prehodnem terenu, kraljujejo tri jahte.

Ogromne in že na pogled zelo bogato opremljene. Na vrhu se sučejo ogromne telekomunikacijske naprave, na vsaki palubi je osebje, gostje pa se lovijo s skuterji po morju. Prava paša za oči, na eni od jaht je celo grb angleške kraljeve družine. Že vedo, kje je lepo. Kot naš gostitelj, Ivica, ki nam je razkazal svoje ljube kotičke, kamor sam rad zahaja.

Čista uživanacija, izlet vreden svojega denarja. Verjemite.
Čista uživanacija, izlet vreden svojega denarja. Verjemite.

Ponovno plujemo mimo rta svetega Nikole s svetilnikom, mimo cerkvice, mimo plaže Bašaca, mimo hiš, mimo hotelov, mimo ljudi, ki so namenjeni v mesto na sprehod in večerjo. Pristanemo in smehljaje ter žarečih oči segamo v močno roko Ivice, ki nas še zadnjič pozdravi in povabi še na kak izlet z njegovo ladjico Kuna.

Krasno popoldne je bilo!

Po štirih dobrih urah je izleta konec. Fantastično je bilo.
Po štirih dobrih urah je izleta konec. Fantastično je bilo.

Uživajte tudi vi. Ivica Radan vas bo z ladjico Kuno z veseljem popeljal na izlet. Rezervirajte si svoje mesto po telefonu **385 92 266 95 82 ali po mailu ivica.radan25@gmail.com.

Več fotografij v fotogaleriji: Le 100 hrvaških kun za super izlet.