Split, mesto cesarja Dioklecijana

Split je drugo največje hrvaško mesto ter gospodarsko in upravno središče osrednje Dalmacije. Dioklecijanova palača je srce Splita, hrib Marjan pa so pljuča Splita. In baje so navijači nogometnega kluba Hajduk duša tega (belega) mesta.

Foto: HTZ in Ivan Čorić.


Split (grško Aspálathos) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in hkrati tudi glavno mesto Splitsko-dalmacijske županije. Njegovo gospodarstvo temelji predvsem na trgovini in turizmu, tu in tam pa se obnavljajo tudi stare proizvodnje, npr. hrane (ribištvo, oljkarstvo, vinogradništvo), papirja, cementa in kemijske industrije.

Foto TZ Split

Mesto se nahaja na polotoku na zahodnemu dele Kastelskega zaliva in Splitskega kanala ter šteje skorajda 200.000 prebivalcev. Mesto Split je razdeljen na 8 večjih naselij: Donje Sitno, Gornje Sitno, Kamen, Slatine, Split, Srinjine, Stobreč in Žrnovnica.

Split je poleg Dubrovnika daleč najpopularnejše dalmatinsko mesto, sicer pa je drugo največje hrvaško mesto. Pravzaprav je težko opisati, kaj vse je za Split značilno, ali so to zgodovinske znamenitosti, morje, glasba, ladje v pristanišču, turističen vrvež v središču, nogometni klub Hajduk … Split se vam preprosto zažre v kožo.

Split ima mediteransko podnebje s toplim, suhim in sončnim poletjem ter blago in mokro zimo. Temperature poleti se gibljejo med 28 do 32 stopinj, pozimi pa od 10 do 14 stopinj Celzija. Največ dežja pade v zimskih mesecih, redko zapade tudi sneg. Zaradi ugodne lege, blagega podnebja in okolja Split ponuja veliko športnih aktivnosti, ne samo poleti temveč tudi pozimi.

Foto: TZ Split

Najbolj popularni športni v Splitu so: nogomet (klub Hajduk!), rokomet, košarka, odbojka, mini golf, tenis, kolesarjenje, itn. Za tiste, ki imajo raje sprehode in svež zrak pa vam nudi sprehod ali kolesarjenje na goro Marjan z razgledom na mesto Split. Mesto nudi tudi vodne športe kot so bordanje na vodi, vožnjo z čolnom, smučanje na vodi, adrenalinska vožnja na tubi in s padalom, lovljenje rib …

Za tiste, ki pa obožujejo adrenalin pa priporočam plezanje na hrib Marjan, rafting, zip line, paintball,… Vsi, ki pa iščete zabavo oz. so vam všeč večje prireditve, ne smete zamuditi Ultra Europe Music festivala, ki je vsako leto v sredini julija.

Najvišji vrh mesta je hrib Marjan, ki je simbol mesta Split. Marjan je sestavni del centra mesta, ki se razteza od Marmontove ulice in se nadaljuje proti zahodu. To je dolga več kot 3 km. Leta 1964 je bil razglašen za park in od takrat se šteje za zaščiten del Splita. Ta hrib in njegovi gozdovi so pljuča mesta, ki je najbolj priljubljen kraj za pobeg od vrveža mesta in kaotičnega tempa življenja v času visoke sezone v juliju in avgustu.

Foto: TZ Split

Split je znan tudi po pestri kulinariki. Najbolj znana jed tega kraja je soparnik. To je testo napolnjeno z zelenjavo in se peče v krušni peči. Na vrhu je pokapljan z olivnim oljem in česnom. Najdete ga na tržnici.

Poznajo pa se tudi italijanski kulinarični vplivi, saj so zelo znane rižote s škampi ali črnimi kalamari. Velika je izbira salam, čudovitih istrskih in dalmatinskih šunk (dalmatinski pršut) in sira iz otoka Paga. Iz menija pa ne spreglejte dalmatinske pašte z njoki. Na vsakem drugem vogalu pa najdete čevapčiče (majhni zvitki mlete govedine, svinjine, jagnjetine ali kombinacije katerekoli teh treh), spečeni so na žaru, za prilogo pa postrežejo sesekljano čebulo, kajmak ali ajvar. Čevapčiči so tradicionalna bosanska jed in je najbolj priljubljena na Balkanu.

Split je eno izmed tistih mest, kjer jim je staro jedro še uspelo ohraniti skoraj takšno, kot je bilo nekoč. Zato je bil razglašen za najočarljivejše staro mesto. Na seznamu najprivlačnejših mest pod zaščito Unesca mu sledijo Kamnito mesto v Zanzibarju, srednjeveške ulice v Bruggeu, stari del Havane, pristanišče Campeche iz španskega kolonialnega obdobja v Mehiki, Benetke, francosko mesto Carcassonne, rimske terme v angleškem Bathu, Medina in na desetem mestu Macao, ki velja za najstarejšo evropsko kolonijo na Kitajskem.

Foto: TZ Split

Britanski tabloid Sunday Express je navedel 10 razlogov, zakaj bi morali obiskati Split:

  1. Obiščite zgodovinsko Dioklecijanovo palačo, ki je srce Splita.
  2. Sodelujete v „multi šport“ programu, ki se začne s kolesarjenjem po Splitu, nadaljuje se z vožnjo s kajakom in s skoki s skal.
  3. Vkrcajte se na ladjo za Brač in obiščite plažo Zlatni rat.
  4. Izlet na Plitvička jezera.
  5. Sprostitev na plaži Bačvice, nedaleč stran od glavnega dela Splita.
  6. Večerja v restavraciji ob morju, kulinarično razvajanje.
  7. Jagnjetina izpod peke, tradicionalna priprava jagnjetine.
  8. Svetovno znani glasbeni festival Ultra Europe Music Festival, v mesecu juliju.
  9. Zgodovinski ogled mesta Split.
  10. Vožnja z ladjo do Modre jame na otoku Biševo.

Razlogov je več kot dovolj, da obiščete Dioklecijanovo mesto, mesto Split.

Foto: TZ Split

Zgodovina. Mesto Split je bilo prvotno zgrajeno okrog Dioklecijanove palače, ki je bila zgrajena za upokojenega rimskega cesarja Dioklecijana. Dioklecijanova palača je bila leta 1979 uvrščena v Unescov seznam svetovne dediščine. Je ena najbolje ohranjenih spomenikov rimske arhitekture v svetu. Cesarjeva palača je bila sezidana med leti 295 in 305 kot kombinacija razkošne vile in rimskih vojaških taborov.

Foto: HTZ, Denis Peros

Dioklecijanova palača je bila razdeljena na štiri dele z dvema glavnima ulicama. Južni del palače je bil namenjen cesarju, severni del palače pa cesarski vojski, uradnikom in za skladiščne prostore. Kompleks je bil sezidan iz kamna iz otoka Brača in dekorativnih detajlov, kot so sfinge, marmor in kiparske dekoracije, ki so pripeljane iz Egipta, Grčije in Italije.

Glede na to, da je bila palača od najbližjega mesta Salona oddaljena šest kilometrov, je bila obdana s 16 kamnitimi zidovi. Dioklecijanova palača je imela štiri vhode, od tega tri iz kopnega in enega iz morja. Južna stran, ki je bila usmerjena proti morju, je imela manj odprtin in vrat kot vzhodna in zahodna stran, ki sta si bili podobni in brez okrasja.

Glavni vhod v Dioklecijanovo palačo je bil na severni strani in je imel dvojna vrata. Od dveh glavnih cest je ena vodila do odprtega trga pred cesarjevimi sobami. Na levi strani je bil cesarjev mavzolej, danes katedrala svetega Dujma (po domače sveti Duje), in na desni strani so bili trije templji. Glavni tempelj je bil tempelj Jupitra, ki je še vedno ohranjen, druga dva sta bila Kibelin in Venerin.

Jupitrov tempelj so v času, ko je bil Dioklecijanov mavzolej preoblikovan v mestno katedralo, predelali v krstilnico. Danes krstilnica deluje v sklopu cerkve samo enkrat letno,  na praznik Sv. Ivana. Po drugi strani je krstilnica ena od večjih turističnih atrakcij ter je v skladu s tem tudi ena od najbolj obiskanih točk v mestu. Njen popolnoma ohranjeni obok ter izredne strukturne značilnosti so bili vedno v središču zanimanja arheologov, umetnostnih zgodovinarjev in arhitektov z vsega sveta.

Foto: HTZ in Denis Peros

Zaradi pomanjkljivega vzdrževanja se je stanje zgradbe v zadnjem obdobju precej hitro slabšalo. Zlasti zahodno slemensko čelo je bilo skrb vzbujajoče: nekaj blokov z venca, težkih med tri do šest ton, se je zaradi zarjavelih klinov dvignilo ter zdrsnilo po nagibu slemenskega čela, pri tem pa so se nevarno nagnili navzven.

Cesarjevo preddverje je bilo nekdaj prekrito z veliko kupolo, in še pred pol stoletja so ljudje v njem prebivali. Stavbe iz različnih zgodovinskih obdobij in stilov so zelo dobro ohranjene. Dioklecijanova palača se je sčasoma preoblikovala v mesto, kjer so se objekti, kot recimo cesarjev mavzolej, spremenili v katedralo.

Foto HZ Split

Katedrala je bila prvotno posvečena Devici Mariji, toda konec srednjega veka so jo poimenovali po zaščitniku Splita – Svetemu Dujmi. Split katedrala je znana po svojih lesenih vratih. Na njih je predstavljenih 28 prizorov iz Jezusovega življenja. Med evropskimi katedralami je splitska katedrala verjetno najstarejša.

Prvotno je bila Dioklecijanov mavzolej, v njenem sklopu pa se nahajata tudi romanski zvonik ter baročni kor. V celotni palači predstavlja katedrala najbolj stratificirano, obenem pa tudi najbolj pomembno zgradbo, ki jo občudujejo zaradi njenih masivnih kamnitih zidov, edinstvene strukture opečne kupole ter dobro ohranjene antične dekoracije. Prav tako privlačna je bogata zbirka umetnin, ki je v katedrali preživela od časov transformacije mavzoleja v katedralo v 6. stoletju. Od leta 1996 tečejo prenovitvena dela na najbolj ogroženih mestih. Streha mavzoleja je bila popolnoma prenovljena.

Dioklecijanova palača je ena od redkih kulturnih spomenikov na svetu, v katerem ljudje še živijo. Dioklecijanov mavzolej, Jupitrov tempelj, zgodnje krščanske cerkve, romanske hiše in mnogi drugi spomeniki pričajo o bogati zgodovini mesta Split, ki še vedno živi med ljudmi. Ker je zgodovina mesta tako zelo zakoreninjena v same temelje, ne moremo mimo tega, da ne bi bolj podrobno opisali nastanek in razvoj tega mesta skozi vsa obdobja.

Grško naselje Aspálathos je bilo ustanovljeno med 4. in 3. stoletjem pred našim štetjem blizu mesta Salone, ki je v 1. stoletju pred našim štetjem postalo rimska kolonija in glavno mesto province Dalmacije. Okoli leta 295 našega štetja je cesar Gaius Aurelius Valerius Diocletianus (Dioklecijan, na oblasti 284–305) ukazal, naj se začnejo gradbena dela na upokojitveni palači v bližini njegovega rojstnega kraja.

Foto: TZ Split

Po Dioklecijanovi smrti je palača ostala v lasti cesarske družine. Palačo so postopoma preuredili v utrjeno naselje, imenovano Spalatum, ki je dobilo vse atribute mesta po padcu Salone v 7. stoletju, ko so se v njem nastanili ubežniki. Kot del Bizantinskega cesarstva je mesto imelo spreminjajočo se, vendar kljub temu pomembno politično avtonomijo.

V zgodnjem srednjem veku je hrvaška država (pozneje Kraljevina Hrvaška) zavzemala srednji del jadranske obale, vključno z njenim zaledjem, mesta pa so ostala pod Bizantinsko upravo. Za kratek čas je Split prišel pod frankovsko, beneško in v 11. stoletju pod hrvaško oblast. V naslednjih stoletjih je Split postopoma razvil svoj hrvaški značaj. Od zgodnjega 12. stoletja je bil Split neodvisna komuna pod upravo ogrskih kraljev. Palača je postala premajhna za rastoče mesto, ki se je širilo proti zahodu in tako podvojilo svojo površino. Zahodni del mesta je bil utrjen z novim obzidjem, ob rotovžu pa je bil formiran nov javni trg.

Foto TZ Split

Beneška republika je leta 1420 prevzela mesto, ki je potem ostalo pod beneško oblastjo celih 377 let (1420–1797). Avtonomija mesta se je skrčila. Največja avtoriteta v mestu je bil knez, vedno rojen v Benetkah. Kljub temu se je Split razvil v pomembno mestno pristanišče z važnimi trgovskimi potmi, ki so vodile v otomansko zaledje preko bližnjega prelaza Klis. Kultura je prav tako cvetela, saj je bil Split središče hrvaške književnosti. V tem obdobju je bilo v mestu zgrajenih mnogo lepih palač. Po kratkem obdobju vladavine Napoleona (1806–1813) je bilo na Dunajskem kongresu mesto dodeljeno avstrijskemu cesarstvu.

V tem času je bil Split deležen velikih investicij. Obnovljen je bil rimski akvadukt, zgrajen valobran, prispela je železnica, zgrajene so bile nove ulice, deli starega obzidja pa so bili odstranjeni. Po koncu prve svetovne vojne ter propadu Avstro-Ogrske je Split postal najpomembnejše pristanišče v Jugoslaviji.

Foto TZ Split

Med drugo svetovno vojno je prišlo do bombardiranja nekaterih delov pristanišča in starega mesta. Po letu 1945 je mesto doživelo svoj največji gospodarski in demografski razcvet. Bilo je zgrajeno na desetine novih tovarn in drugih podjetij, število prebivalcev mesta pa se je potrojilo. V obdobju od leta 1945 do 1990 se je mesto popolnoma spremenilo, razširilo ter zavzelo celoten polotok. Danes je Split drugo največje hrvaško mesto ter gospodarsko in upravno središče osrednje Dalmacije.

Otok Hvar: očarljiv v svoji lepoti

Lepota je v raznolikosti, prav raznolikost je tisto, kar naredi Hvar najlepšega med njimi. Kaj pa je tisto najlepše na Hvaru? Odgovor najdete lahko samo vi, ker njegova raznolikost pusti vsakemu posamezniku svoj unikaten pečat.

Mesto Hvar, foto HTZ in Damir Pačić


Hvar lahko toliko nudi nedotaknjene gozdnate zalive na vznožju surovih strmih kanjonov, valovi in veter lomijo ostre kamnite okruške ter mehke plaže z belimi okroglimi kamenčki… . Gosti gozdovi zimzelenega hrasta in borovcev se menjujejo s kraško, lunini površini podobno pokrajino. V notranjosti otoka je najplodnejša jadranska ravnica, na jugu pa tako rekoč navpični stari vinogradi, ki se kopajo v soncu … in še bi lahko naštevali.

Hvar je najdaljši otok (68 km) v srednji Dalmaciji in ima nekaj manj kot 4.000 prebivalcev, ki večinoma živijo v naslednjih krajih: Hvaru, Jelsi in Sučuraju, mogoče pa ste slišali tudi za Zavalo, Sveto Nedeljo, Vrbosko, Ivan Dolac, Milno, Zaraće … Pobočja otoka so porasla z borovim gozdom, vinogradi, nasadi oljk in sivke. Hvar se nahaja med otoki Bračem, Visom in Korčulo. Otok je naseljen že od kamene dobe in je znan kot najtoplejši in z 2718 sončnimi urami na leto, najbolj sončen kraj na Hrvaškem.

Otok je očarljiv zaradi naselij s številnimi kulturnozgodovinskimi spomeniki in je eden najbolj atraktivnih otokov na Jadranu. Leta 1997 je bil Hvar razglašen za enega med desetimi najlepšimi otoki na svetu (Traveller magazin).

Če se odločimo za pot z avtom, avtobusom ali vlakom, se moramo v vsakem primeru pripeljati v Split ali v Drvenik v srednji Dalmaciji, od koder lahko nadaljujemo svojo pot s trajektom.

Hvar na otoku Hvaru, foto HTZ in Damir Pačić

Mesto Hvar leži na jugozahodnem delu istoimenskega otoka v dobro zavarovanem zalivu na temeljih antičnega Dimosa. Mesto Hvar je administrativno, kulturno in turistično središče otoka, in eno najbolj znanih turističnih mest na zahodni obali Jadrana.

Največ turistov obišče otok Hvar v poletnih mesecih, vendar pa obisk otoka pozimi, spomladi ali jeseni predstavlja prav posebno doživetje. V drugih letnih časih ni gneče in množice turistov, kar pomeni, da lahko domačine spoznamo med vsakodnevnimi opravki v čisto drugačni luči, kot poleti. Lahko se sprehodimo do tržnice, kjer bomo po vsej verjetnosti našli vsaj kakšnega ribiča s svežim ulovom, posedimo lahko v tistih pravih »konobah«, ki so odprte tudi pozimi in v tem času niso usmerjene samo na dobiček od razsipnih turistov.

Domačini otoka Hvar izkoriščajo številna naravna zelišča, ki jih je na otoku ogromno. Le te uporabljajo pri pripravi nekaj najboljših dobrot na svetu: aromatičen kozji sir, hladen metin čaj, sirup iz koriandra in žajblja, poprovo pecivo, fige, polnjene s suhimi mandlji, Prošek – sladki nektar vina. Na Hvaru pridelujejo tudi nekaj najbolj priznanih hrvaških vin, morske sadeže in ročno izdelano kozmetiko.

Jadranje, otok Hvar, Foto HTZ in Damir Pačić

Na Hvaru ni nikoli dolgčas, še posebej poleti, ko je čas za zabave do jutra, ki potekajo tako na plaži, kot v lokalih in hotelih. Zamuditi se ne sme naslednjih dogodkov:

  • Tradicionalni poletni festival, kjer prirejajo različne koncerte in poteka od 1. do 30. junija;
  • „FOR PULENA“ poteka v sredini junija in ponujajo tradicionalne kulinarične dobrote, zbiranjo se tradicionalni dalmatinski čolni;
  • Festival sivke, ki poteka konec junija in organizirajo različne delavnice ter koncerte.

Otok Hvar e izredno priljubljena destinacija tudi za domačo in tujo družbeno smetano. Med drugimi so ga obiskali Tom Cruise, Beyonce, princ Harry, Gwyneth Paltrow, Roman Abramovich, Bernie Ecclestone, različni kralji in princi s svojimi princeskami …

Jahte na Hvaru, foto HTZ in Damir Pačić

Otok Hvar je obdan s slikovitimi zalivi in raznolikimi plažami s kristalno čisto vodo. Plaže so na Hvaru v glavnem prodnate, nahajajo se v zalivih, obkrožene so z borovim gozdom ali z nizkim rastjem. Na Hvaru obstajajo tudi naravne peščene plaže, nahajajo se predvsem na severni strani otoka, zaradi dejstva, da so severni vetrovi (burja) in valovi na severni strani otoka močnejši od tistih na južni.

Tako so tudi plaže v zalivih na severni strani iz bolj drobnih kamenčkov in so zato otrokom bolj prijazne. Peščene plaže s plitvim morjem lahko najdemo v globokih zalivih pri Jelsi in v zalivu Mlaska pri Sućuraju, ter tudi na južni strani otoka, na plaži “Česminica” v Sućuraju. Kjerkoli na Hvaru se boste želeli okopati, vas bo nedvomno dočakalo kristalno prozorno, čisto in ne onesnaženo morje.

Sućuraj je majhno mesto in pristanišče na skrajnem vzhodnem delu otoka Hvar (Srednja Dalmacija, Hrvaška). Čisto morje, lepe slikovite plaže, prijazni ljudje, dolge promenade ob morju, mir in tišina v naselju brez velike gneče, rustikalna gradnja hiš, zgodovina in tradicija, lepote Biokova, Neretvanski kanal in Pelješac, in bogata gastronomska ponudba privleči številne turiste – ravno pravo za prelep oddih.

Vrboska, foto HTZ in Damir Pačić

Številne plaže v zalivih, ki se nahajajo na območju Sućuraja, ponujajo možnost da si vsakdo najde svoj prostor pod soncem. Obala je 25 km dolga – severni in južni strani. Sućuraj je eno od najbolj sončnih mest na otoku Hvaru, z več kot 2700 sončnih ur letno. Morje je primerno za kopanje od maja do oktobra. Plaža Česminica, zaliv Perna, plaža Mlaska in zaliv Židigova sta zanimiva zaradi zelo finega, drobnega peska, ki ga ni nikjer v okolici.

Kolesarjenje je dober način za spoznavanje otoka in se nadihati svežega zraka. Po otoku je speljanih ogromno kolesarskih poti. Ena najboljših je: Jagodna (kamp) – Sv. Nedelja – Lučišče – Dubovica – vzpon do tunela – Stari Grad – Jelsa – Pitve – čez hrib – Jagodna.

Otoka ne krasijo samo prekrasne plaže in zalivi, zanimiv je tudi zaradi svojih znamenitosti. Na hribu s čudovitim pogledom na mesto Hvar se nahaja hvarska trdnjava (Citadel). Zgrajena je bila v začetku 16. stoletja (v času Beneške republike), obnovljena pa leta 1579, zatem, ko je bila poškodovana v eksploziji smodnika.

Hvarska trdnjava, foto HTZ in Damir Pačić

Njena sedanja oblika je plod številnih nadgradenj. V trdnjavi danes hranijo zbirke amfor in drugih predmetov iz antičnih in srednjeveških časov. Za turiste je privlačna točka predvsem, ker se od nje odpira čudovit panoramski pogled na mesto Hvar in otoke.

Trdnjava Sv. Stjepana, katedrala se nahaja na vzhodni strani glavnega trga v mestu Hvar. Zgrajena je bila na temeljih zgodnje krščanske cerkve iz 6. stoletja, današnjo podobo pa je dobila v 16. in 17. stoletju. Arsenal je bil zgrajen v 13. stoletju, na podlagi, oziroma nadstropju le tega, pa so leta 1612 zgradili gledališče, ki slovi kot eno izmed najstarejših v Evropi in najstarejše javno gledališče na svetu.

Foto HTZ, Damir Pačić

Stari Grad (Pharos) je najstarejše mesto na otoku in eno izmed najstarejših v Evropi in so vidni ostanki tega starodavnega mesta. Ustanovili so ga grški kolonisti 384 ali 385 let pred našim štetjem in je imel status svobodne države (polis). Frančiškanski samostan je bil zgrajen v 15. stoletju kot zavetišče za mornarje. Znotraj samostana se nahaja muzej z razstavljenimi slikami, starimi kovanci, verskimi knjigami in drugimi predmeti. Najbolj znana je slika “Zadnja večerja”.

Že od davnih časov so se na tem prostoru mešale različne kulture in civilizacije, priseljenci in osvajalci. Izmenjavali so se in se združevali Iliri, Grki, Benečani, Avstrijci… ter tako oblikovali z zgodovino bogata kamnita mesteca, trdnjave in pristanišča. Hvar je bil prizorišče kar nekaj velikih pomorskih bitk.

In obstaja še en razlog zakaj je Hvar tako zanimiv. Leta 2008 je otok Hvar prejel Unescovo priznanje, in sicer za veliko rodovitno kmetijsko področje poleg Starega Gradu, ki je vpisano na seznam svetovne kulturne dediščine. To področje se uvršča kot eno izmed največjih kmetijskih zemljišč na jadranskih otokih, uredili pa so ga že antični Grki. Ti so na otok Hvar prišli pred 2.400 leti in kultivirali njive, ki so dokaz visoke stopnje razvoja grške civilizacije v tistem času.

Riba Alenka, unikatna ribja umetnica

Alenka ni riba. Še ne. Zaenkrat je predvsem pridna uslužbenka in umetnica, ki v prostem času, predvsem iz lesa, ustvarja ribe. In tu pa tam tudi kakšen srček. Ker je Alenka tudi srček, tako vsaj trdijo njeni otroci.

Ampak največ pa Alenka vendarle naredi rib. In zakaj Alenka dela ribe? Ker je “nora na ribe”?! To je njena zgodba, prisluhnimo ji: Pred 13 leti sem tam daleč na morju, že skorajda na “italijanski strani Dalmacije” prvič obiskala majhen otok Vis. Tam se je v bistvu začela moja ribja zgodba.
Vsako leto tja hodimo na počitnice. Na Visu, v uvali Stončica, živi svetilničar, ki pridno rezlja ribice iz lesa, ki jih ponosno nosijo vsi prebivalci otoka višani. Moja, ne prav tiha, želja je bila, da si kupim to čudovito ribico, ki me bo celo leto spremljala, tudi takrat, ko ne bom na morju. Svetilničar Ičo mi pa ribice je ni prodal, ker jih je potreboval večjo količino za neko “bogataško” poroko.

Zelo žalostna sem sedela na samotni plaži, vzela v roke oster švicarski nož in izpod mojih rok je nastala prva pravcata in “čisto moja” riba. Presenečena in ponosna sem bila: Jaz to znam. Sama sem si naredila verižico z ribico iz naplavljenega lesa. Čez nekaj let sem od prijateljice, ki živi na Visu ribo svetilničarja dobila v dar, ki jo imam še vedno okoli vratu – je moja zaščitnica.

Od takrat naprej sem rezljala ribice za nakit. Pred štirimi leti pa sem začela izdelovati še dekorativne, unikatne in uporabne izdelke v obliki ribic: podstavek za kavico ali kozarce, podstavek za vročo posodo, deske za narezke, obešalnike za nakit in ključe, svečnike, inštalacije in razne druge dekoracije za dom. Seveda vse v obliki ribic, le srčki so še dodatni spremljevalci moje ribje ponudbe. Leta 2016 sem ponudbo razširila, sedaj tiskam tudi majice ter predpasnike z ribicami.

Pri lokalnem mizarju Pavletu Cimerman (Mizarstvo Tema) na Lavrici blizu Ljubljane, kjer uporabljam v njihovi delavnici že skoraj vse stroje, dobim tudi veliko lesa in znanja za svoje delo. Riba Alenka, ime blagovne znamke izvira od tu. Pavle si je v telefon shranil mojo številko pod ime Riba Alenka – to je to.

Veliko prijateljev mi stoji ob strani pri razvoju in promociji mojih ribic – vsem sem iskreno hvaležna. Brez podpore in pomoči mojih domačih in prijateljev mi ne bi uspelo.

Obiskujem tudi razne art sejme po Sloveniji in tujini. Imam s.p. z imenom RIBAALENKA in spletno trgovino, ki jo najdete na moji spletni strani http://www.ribaalenka.com/, imam tudi facebook stran z imenom Riba Alenka. Ribice se lahko kupijo lahko tudi v Mariboru, Bledu in Ljubljani, največ pa jih je, seveda, na izbiro doma pri meni.

Najraje grem ribice prodajat na morje. V maju so bile ribice na razstavi Čar lesa v Cankarjevem domu​, ki se je preselila tudi v Mestno hišo v Ljubljani, v juniju pa je bila tudi v Arboretum, za tem pa tudi na Fakulteti za arhitekturo. Pohvalila se bom, da so ribice izbrane tudi že za protokolarna darila.

Že trikrat sem se pod vodstvom prof. dr. Dragice Čadež udeležila kiparske delavnice v Šmartnu ob Paki. Leto sem si kupila še svojo motorno žago za kiparjenje. Ne boste verjeli, tudi tam oblikujem ribe. Očitno sem to jaz – riba. Mentorica me je letos vztrajno kritizirala, jaz pa nisem mogla iz svoje kože, ostala sem pri svojih ribah. Zakaj? Zato!

In tudi zato, ker riba simbolizira blagostanje, srečo in svobodo, zato sem prepričana, da vam lahko izpolni tudi kakšno skrito željo. Jo imate, jo želite izpolniti? Pojdite po ribo, na www.ribaalenka.com ali pa na https://www.facebook.com/ribaalenka, ter veselo zaplavajte v življenje.

Fotografije so prispevali: Vasja Ambrožič, Mateja Jordovič Potočnik, Žana Kapetanović, Hana Splichal, Dejan Tonkli.

Zakaj obiskati Hrvaško morje? Zato!

Naš »zato« smo strnili v pet kratkih odgovorov: Hrvaška je čudovita. Dopust je lahko tako zelo blizu. Hrana je odlična. Hrvaška je varna. »Hočem biti Dalmatin’c.«

“Hrvaška je blizu, lepa je in ponuja vse, kar turist potrebuje. Vse, kar si Slovenci želijo, imajo pred svojimi vrati«, znajo povedati najvplivnejši hrvaški turistični delavci, ko hvalijo hrvaške, predvsem obmorske, turistične možnosti in zmogljivosti. Poglejmo podrobneje.
lepotica
Hrvaško morje je prekrasno. Vsa Hrvaška je čudovita.
Še tisti slovenski hudobneži, ki ne marajo naših južnih sosedov, onemijo, ko kdo pokaže prekrasne slike iz dopusta, ki ga je preživel na bližnjem jadranskem morju. Resni turisti, tisti, ki so obredli že vsaj pol zemeljske krogle, pa itak vsi družno trdijo, da je hrvaško morje preprosto čudovito. S svojimi otoki in otočki, razgibano obalo in čistim morjem se približa približkom slik iz raja.

Sploh veste, koliko ima hrvaška nacionalnih naravnih parkov? Na Hrvaškem danes obstaja 8 nacionalnih parkov, in sicer: Brioni, Kornati, Slapovi Krke, Mljet, Paklenica, Plitviška jezera, Risnjak in Severni Velebit, poleg tega pa še 11 naravnih parkov, od katerih je šest obalnih: planinski masiv Učka, zaliv Telašćica – Dugi otok, Vransko jezero, planina Biokovo, planina Velebit in otok Lastovo.  To je okrog 10 odstotkov vsega hrvaškega ozemlja. Mnogo torej. Kar pomeni, da je mnogo hrvaških naravnih lepot vredno naših podrobnih pogledov in raziskovanj.

Postrežem še z naslednjim podatkom: na Hrvaškem se nahaja 698 otokov, 389 otočkov, 78 grebenov in 81 čeri, zaradi česar so hrvaški otoki najštevilčnejši v Jadranskem morju in drugi najštevilčnejši v Sredozemskem morju (za grškimi). Za piko na i dodajam zadnje vprašanje: Ali veste, koliko sončnih ur na leto namerijo v Dalmaciji? 2715! In to je zame kar 2715 razlogov, da se odpravim na (hrvaški) jug.
skok
Dopust je lahko tako zelo blizu.
Želite si na morje … Čim prej, v bistvu takoj. Nujno počitniško prtljago ste en-dva-tri zmetali v majhen kovček, se usedli v avto in že čez kakšno dobro uro lahko pijete kavico ali pivo v svojem »domačem« lokalu na vaši priljubljeni in »osebni« plaži. Ah, majhni in veliki užitki. Tudi za tiste kratke dopuste (dva ali tridnevne počitnice, ki so zmeraj bolj popularne) je bližina hrvaškega morja prav priročna.
hrana
Hrana je odlična. Fantastična.
Predvsem ljubitelji različnih plodov morja bodo na hrvaškem morju zagotovo prišli na svoj račun. Seveda se bo treba malce vsekakor potruditi, da bomo našli odlično, pa vendar ne najdražjo, gostilno na lokaciji našega počitnikovanja, vendar se nam bo trud skorajda zagotovo splačal. Sveže ribe, odličen sir, domača zelenjava, meso na žaru in številne druge kulinarične dobrote nam bodo zagotovo polepšale naše užitkov polne dneve. Dober tek in na zdravje!
raftanje
Varnost je pomembna. Zmeraj bolj.
V letih turbulentnih sprememb, ki pretresajo naš bližnji in daljni svet, je krvavo nasilje v posameznih državah postalo že stalnica. Zatorej je vprašanje varnosti zmeraj bolj občutljiva in pomembna tema, ko se odločamo za destinacijo naših dopustniških dni. In zakaj neki bi tvegali z odhodom v državo, kjer je varnost države vprašljiva, če pa nas že ob prečkanju naše južne meje čaka nadvse varna in prijazna država?
plavalka
Biti ležeren. »Hočem biti Dalmatin’c.«
Ko ste v službi sanjate, da bi imeli vsaj malo manj stresa, kajne? Ko ste doma, si želite vsaj malo več miru, kajne? In če se vsaj malo potrudite, to lahko tudi dobite. Zlahka, če se le odpravite na jug. Na hrvaško obalo, še bolje v Dalmacijo.

Tam boste jedli kosilo (po možnosti zdravo ribo, ki je še pred kakšno uro plavala v bližnjem zelenomodrem zalivu) nekje na prostem, zadnje koščke olivnega olja pomešanega s koščki peteršilja in česna boste presrečni zalili s kozarcem rdečega vina, za ležerno popoldne si boste privoščili še »zelo počasno« črno kavo, ki jo boste obogatili »s kozarčkom zdravilne travarice«.

In ko se boste proti večeru leno spraševali, kaj boste počeli naslednji dan … se ne boste obremenjevali.  Ker veste, da karkoli boste že pač počeli, boste počeli na tisti dalmatinski, »laganini«, način. Dalmatinski »lako ćemo«, nam namreč zlahka zleze pod kožo. Še več, popolnoma enostavno bi postali pravi ležerni Dalmatinci za vse življenje.

Foto, vse fotografije: Hrvaška turistična skupnost.

Klapa, pevski zbor prijateljev

Slovenci smo skorajda poenoteno zaljubljeni v hrvaško morje, da ima pa večina Slovencev rada tudi dalmatinsko glasbo, drži kot pribito. V sami srži dalmatinske glasbe najemo klapsko glasbo, ki najraje opeva ljubezen in prijateljstvo. Velja tudi: če ni prijateljstva, tudi ni klape.

klapa-kaseKlape sestavlja določeno število pevcev (ponavadi le moški), ki pojejo ljudske pesmi, praviloma z enim prvim tenorjem. Optimistične, šaljive, duhovne in sentimentalne ljudske pesmi odlikujejo prepoznavne melodije. Slovenci imamo, baje, zelo radi dokaj lahkotno klapsko glasbo, ki se brezgrešno spogleduje s pop glasbo. Medtem, ko je drugje po svetu, če pod tem razumemo Veliko Britanijo, ZDA, Nemčijo, Francijo in druge države, bolje sprejeta tradicionalna klapska glasba, torej takšna zborovska glasba, ki ima korenine zakopane nekje globoko v bogati preteklosti hrvaškega morja.

“Tradicijska klapa je neformalna skupina pevcev, ki jih druži ljubezen do večglasnega, homofonega a cappella petja. Festivalske klape se pojavijo z začetki Omiškega festivala v 60. letih prejšnjega stoletja. To so organizirane skupine, ki se družijo, vadijo in pojejo, izključno zaradi nastopa. Hkrati se pojavi nov fenomen – vodja skupine, ki ga tradicijska klapa nima. V 90. letih prejšnjega stoletja se pojavi še tretji model – govorimo o modernih klapah, ki presegajo lokalne okvire. Gre za obdelave modernih napevov, kjer so vključeni tudi instrumenti, in temu bi lahko strokovno rekli dalmatinska urbana popularna glasba,” je za nek spletno stran izjavil muzikolog in strokovni sodelavec zagrebškega inštituta za etnologijo in folkloristiko Joško Čaleta.

intradeZato nas ne sme čuditi, da je decembra leta 2012 Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturi (krajše in bolj znano UNESCO) klapsko petje zaradi njegove posebnosti uvrstila na seznam nesnovne kulturne dediščine Evrope. Povejmo, da se je blika klapskega petja pojavila že sredi 19. stoletja, v času ko se je profilirala kulturna in glasbena identiteta mediteranskih obalnih in otoških mest, največji razvoj klap pa se zgodi v Dalmaciji.

Za velik razvoj klapske glasbe je zaslužen tudi glasbeni Omiški festival. Leta 1916 je praznoval 50-letnico, prvi festival so v Omišu organizirali že leta 1967. Več o omiškem festivalu si lahko preberete na spletni domeni www.fdk.hr. Omiški festival je doprinesel k nastanku mnogih klap pri koncu 80-tih let 20. stoletja, danes pa jih je na Hrvaškem registriranih že več kot 400. Seveda pa so klape začele nastajati tudi izven meja Hrvaške, najdemo jih tudi pri nas …

Kako nastane klapa? Ponavadi nekako takole: “Klapa v pravem pomenu besede združuje prijatelje, zaljubljene v pesem in dobro zabavo. Tako je naša klapa tudi nastala. Nekega večera smo s prijatelji ob druženju začeli prepevati. Po uri ali dveh smo ugotovili, da nismo tako slabi. Štirje sodelavci smo se zbrali, začeli vaditi, povabili tudi druge prijatelje in ustanovili klapo«.

50-fdk-finale-m-034Hrvaške klape pojejo večglasno, brez spremljave instrumentov, izvorno pa se poje “v uho”, kar pomeni, da ni vodje. Pesem povede ˝najvišji glas˝, nato pa se vključujejo tudi drugi pevci, ki pojejo hkrati z vodilnim glasom. Pomembno je poudariti “najvišji glas”, ker so se v klapo navadno združili prijatelji, povezani v družbeno harmonično obliko in ne zato, ker so iskali ljudi v njihovih vokalnih sposobnosti. Klapo običajno sestavlja od 5 do 8 pevcev.

Slovenci veliko hodimo na hrvaško morje, seveda tudi v Dalmacijo. Kot turisti imamo na prekrasne poletne tedne čudovite spomine. Pridemo na dopust, plavamo, lenarimo na plaži, uživamo dobro hrano in pijačo ter se počutimo romantično ob poslušanju domačih klap. Te občutke zakopljemo v spomin in jih privlečemo na plano takoj, ko si se odpravimo na kakšen klapski koncert ali pa si klapsko glasbo zavrtimo doma preko našega glasbenega ozvočenja.

K popularnosti klapske glasbe pri nas v Sloveniji, so doprinesle tudi prijateljske vezi, ki so se stkale v naši nekdanji skupni državi Jugoslaviji.  Ni nepomembno, da sodobnejše dalmatinske klape na poseben način izvajajo tako tradicionalne dalmatinske skladbe, ki jih poznajo starejše generacije ter nove skladbe, ki jih rade poslušajo tudi mlajši in še enkrat dokazujejo, da kvalitetna glasba nima meja in ruši vse medgeneracijske ovire.

zenska_ankora_2016Za konec bomo našteli še nekaj najbolj popularnih klapskih zasedb in nekaj najbolj prepoznavnih kalpskih pesmi. Med najboljše klape poznavalci prištevajo: Klapa Cambi, Klapa Intrade, Klapa Sveti Florijan, Klapa Libar, Klapa Kampanel, Klapa Šufit, Klapa Rišpet, Klapa Maslina …

Na youtubu so med najbolj iskanimi naslednje skladbe (čez milijon ogledov): Klapa Šufit (Ne diraj moju ljubav – celo čez 12 milijonov ogledov!!), slovenska zasedba Klapa Skala (Tri dni sem ljubil), Klapa Cambi (Neprolazna), Klapa Rišpet (Fališ mi), Klapa Rišpet i Jelena Rozga (Prsti zapleteni), Klapa Iskon (Dobra večer prijatelji), Tomislav Bralić in Klapa Intrade (Zalutali pogled), Klapa Kampanel (Niko se ne smije kao ti), Bosutski bečari i Klapa Cambi (Sad kad došla si), Klapa Rišpet (Mislim samo na te), Klapa Cambi (Ne more mi bit), Klapa Iskon (Vrime za kraj), Klapa Cambi (Neprolazna), Klapa Sinj (Pismo moja), Klapa Crikvenica (Vilo moja), Klapa Kampanel (Aj ća, volin te) …

album-40-najvecih-klapskih-hitova-u-prodajiObjavljamo tudi nekatere najbolj priljubljene dalmatinske, klapske skladbe in sicer po izboru založbe Scardona. Te skladbe so izdali leta 2013 na dvojnem cedeju z imenom »40 najvećih klapskih hitova«.

01.  Zora bila- Tomislav Bralić i klapa Intrade
02.  Od zipke do križa- Klapa Cambi (K. Kambelovac)
03.  Ne diraj moju ljubav- Klapa Šufit
04.  Ružo crvena- Klapa Sv. Juraj HRM
05.  Da te mogu pismom zvati- Klapa Maslina
06.  Sunce mi od tebe dolazi- Klapa Rišpet I Mišo Kovač
07.  Dida moj- Klapa Sebenico i Arsen Dedić
08.  Ljubav će prominiti sve- Bonaca i Oliver Dragojević
09.  Bura- Klapa Sv. Juraj HRM
10.  Ovo mora jednom stat- Klapa Iskon
11.  Nisan te sriće- Tomislav Bralić i klapa Intrade
12.  Kriva karta- Klapa Cambi
13.  Vitar s mora- Klapa Maslina
14.  Lipote gladan, jubavi žedan- Tedi Spalati i klapa Teuta
15.  Ako si pošla spat- Klapa Šibenik i Mišo Kovač
16.  Vilo moja- Klapa Crikvenica
17.  Ribari- Vinko Coce i klapa Elektrodalmacija
18.  Šibenske uspomene- Klapa Šibenik
19.  Dalmacija pamtit će vam ime- H. Rončević, T. Bralić, T. Spalato, T. Brajčić i klape Intrade i Šufit
20.  Jute san se zajubija- Klapa Lučica

CD 2

01.  Ne more mi bit- Klapa Cambi (K. Kambelovac)
02.  Ne damo te pismo naša- Tomislav Bralić i klapa Intrade
03.  Kad je pošla ća- Klapa Rišpet
04.  Škrinja jubavi- Tomislav Bralić i Oliver Dragojević
05.  Kraj tvoje duše moje- Klapa Sv. Juraj HRM
06.  Jubin te- Klapa Šufit
07.  Jubavi, ufanje veliko- Tomec & Grabber, klapa Cambi i Matija Dedić
08.  Oči boje lavande- Bonaca
09.  Pismo ćali- Klapa Trogir
10.  Maslina je neobrana- Klapa Maslina
11.  Bodulska balada- Klapa Iskon
12.  Cesarica- Klapa Sinj
13.  More li- Vinko Coce i klapa Tragos
14.  Dalmatino povišću pritrujena- Vokalisti Salone
15.  Odlazak- Klapa Maslina i Arsen Dedić
16.  Marijana- Klapa Split
17.  Aj ća, volin te- Klapa Kampanel
18.  Kad zazvone dubrovačka zvona- Klapa Ragusa
19.  Ta divna splitska noć- Klapa Filip Dević
20.  Teštament- Klapa Sol

Pozdrav Soncu – Pozdrav Suncu – Greeting to the Sun

Pred vami je mogoče najlepša fotogalerija, ki smo jo do sedaj objavili na www.pag.si. Tudi vi uživajte ob prekrasnih fotografijah ene izmed najbolj znanih hrvaških turističnih atrakcij, inštalaciji Pozdrav Soncu.

Sploh poznate zadarski Pozdrav soncu, ki se nahaja tik ob t.i. Morskih orglah? Obe sta zares zelo zanimivi umetniško-tehnično-turistični znamenitosti, ki se nahajata na glavni rivi (obali) obmorskega, severnodalmatinskega mesta Zadar.

Inštalacija Pozdrav Soncu je sestavljena iz 300 večslojnih steklenih plošč, postavljenih v isti ravni kot kamniti tlakovci obale v obliki kroga s premerom 22 metrov. Pozdrav Soncu, kot model sončevega sistema s pripadajočimi planeti, je povezan z Morskimi orglami, katerih zvok se prenese v igro svetlobe, ki na zadrski obali nastopi po sončnem zahodu. Pozdrav Soncu je prav tako narejen po projektu odličnega zadrskega arhitekta Nikole Bašića, ki je bil za ta večplastna dosežka mednarodno nagrajen. V kromiran okvir, ki obkroža plošče s fotonapetostnimi moduli, so izpisana imena domačih svetnikov. Poleg je zapisan odklon sonca severno ali južno od ekvatorja, višina sonca in trajanje sončne svetlobe ter tako  instalacija postane neke vrste koledar.

Ob tem dodajmo še kakšno video povezavo, da si boste lahko lažje predstavljali kako delujeta ti dve čudoviti hrvaški turistični znamenitosti, ki sta zagotovo vredni obiska: Sea Organ and Greeting to the Sun in Zadar, Croatia ali pa tole: Zadar. Sound and light.

Morske orgle (Morske orgulje) v Zadru, fotogalerija

O morskih orglah smo na www.pag.si že pisali, ko smo opisali mesto Zadar, naslov prispevka je Zadar, kralj severne Dalmacije.

Tukaj bomo, vendarle bo poudarek na fotografijah (hvala, Turistična skupnost Hrvaške!), dodali le nekaj stavkov iz slovenske wikipedije: “Morske orgle so arhitekturni objekt in hkrati eksperimentalno glasbilo, ki se nahaja na zahodnem delu zadarskega polotoka na Hrvaškem. Zasnovane so kot skupina cevi, ki je speljana pod velikimi marmornimi stopnicami, morski valovi pa ustvarjajo zračni tlak, ki v ceveh proizvaja naključne, vendar dokaj harmonično urejene tone. Morske orgle je zasnoval arhitekt Nikola Bašić kot del projekta restavracije stare mestne obale (riva), javnosti pa so bile predstavljene 15. aprila 2005.”

Ob tem dodajmo še kakšno video povezavo, da si boste lahko lažje predstavljali kako deluje ta čudovita turistična znamenitost, ki je zagotovo vredna obiska: Sea Organ and Greeting to the Sun in Zadar, Croatia ali pa tole: Zadar. Sound and light.

Zadar, kralj severne Dalmacije

Cerkev svetega Donata. Rimski forum. Kalelarga. Zlato in srebro mesta Zadra. Maraschino. Morske orgle. Pozdrav Soncu. Krešimir Ćosič (in »njegova« športna dvorana). To je mesto Zadar.

zadar ladjaV uvodu, so napisane stvari, ki dajo mestu Zadru pečat, največjo prepoznatljivost. Tako kot izjava slavnega ameriškega režiserja Alfreda Hitchcocka, ki je maja 1964 iz terase sobe 204 hotela Zagreb, v katerem je takrat prebival, dejal: V Zadru lahko vidimo najlepše zahajanje Sonca. To je v tem prekrasnem dalmatinskem mestu lepše kot tisto v Key Westu na Floridu, kjer ljudje od vznemirjenosti ploskajo, ko gledajo, kako se Sonce potaplja v morje.

Res je tako. Zadar ima zares fantastično lepe sončne zahode. Zato sploh ne preseneča dejstvo, da večerno slovo Sonca od dneva na obeh najnovejših turističnih znamenitostih, milozvočnih morskih orglah in bližnji svetlobni inštalaciji Pozdravu sonca, poleti pozdravljajo številne trume turistov. Turisti se v turistični sezoni zares množično zgrinjajo v Zadar, zvečer ga napolnijo tako zelo, da se zdi, da Zadar poleti vsak dan doživlja ognjemetno Novo leto.

Cerkev svetega DonataNekaj čez 75 tisoč domačinov ima stalno prebivališče v tem prečudovitem severnodalmatinskem mestu in njegovi okolici. Zadar se razteza na 194 kvadratnih kilometrih površine (zaledje na kopnem sega v prostrano rodovitno ravnino Ravni Kotari, ki je mestu omogočilo prostorsko širitev), je pa Zadar tudi upravno središče severne Dalmacije.

Zadar (»center mesta«) leži na manjšem polotoku ob stari magistralni cesti Reka – Split in je tudi pomembno tranzitno pristanišče. Zadar je pomembno pristanišče za številne ladijske linije, ki plujejo iz stare luke Jazine, ter za trajektne linije, ki plujejo iz nove luke Gaženica. Linije povezujejo otoke in kraje v zadarskem arhipelagu (Rava, Iž, Ugljan, Pašman, Dugi otok, Rivanj, Sestrunj, Molat, Ist, Premuda, Zverinac).

Sedaj je ob Zadru speljana tudi avtocesta, ki povezuje Dalmacijo s severno Hrvaško in glavnim mestom Zagrebom na čelu. Sam gorski masiv Velebit mesto Zadar ostro loči od gorate planote Like in kontinentalnega dela Hrvaške. Dostop do mesta so olajšali z avtocesto A1 oziroma s cestnim tunelom Sveti Rok (dolžina je 5.679 m), ki je pravi gradbeni podvig in je speljan pod mogočnim Velebitom. Z gradnjo so pričeli že leta 1993, a je zaradi vojne za nekaj let zastala. Zahodno cev avtocestnega tunela so tako odprli komaj leta 2003, vzhodno pa šele leta 2009. Seveda pa je avtocesta dala nov zagon celotnemu dalmatinskemu turizmu.

Zadar, turistiOd leta 1966 je Zadar povezan tudi z železno cesto, železnico. 10 kilometrov od Zadra, v Zemuniku, pa je tudi mednarodno letališče, ki daje dodaten zagon turizmu oziroma celotnemu gospodarstvu.

Naštejmo in na kratko opišimo največje znamenitosti Zadra, ki je bil razglašen za evropsko destinacijo leta 2016. V hrvaščini so to bere takole: »„Zadar je sjajan grad, obilježen prošlošću i okrenut budućnosti. Drugačiji je, neusporediv, meke i nježne atmosfere. Zadar je miran i siguran grad. U njemu ćete otkriti veličanstvene tragove rimskog vremena, ali i odlične trgovine i restorane po pristupačnim cijenama. U Zadru ćete uživati u sjajnoj hrani, lijepim šetnjama obalom dok slušate jedinstvene zvukove morskih orgulja,“  navode na portalu European Best Destinations.

Cerkev svetega Donata.
Med najbolj znane zgodovinske znamenitosti v Zadru zagotovo sodi monumentalna cerkev sv. Donata, ki je tudi pravi simbol mesta, zgrajena pa je bila na ostankih rimskega foruma. Zgrajena je v tradicionalnem rano bizantinskem arhitekturnem stilu v ranem srednjem veku oz. najverjetneje v pričetku 9. stoletja. Cerkev je krožne oblike in se ni ohranila v obliki kakršni je bila zgrajena. Manjka ji južni prizidek, zato se s te strani vidi le središčno krožno jedro. Danes je njen prostor zaradi izredne akustike mesto za številne glasbene prireditve, med katerimi so najbolj znani tradicionalni Glasbeni večeri v sv. Donatu, začeli so se že leta 1960.

Rimski forum in cerkev sv. Donata
Rimski forum in cerkev sv. Donata

Ostale bolj znane cerkve so še: cerkev sv. Marije, cerkev sv. Kerševana, cerkev in frančiškanski samostan svetega Frančiška ter katedrala svetega Stošije (zvonik katedrale kraljuje nad Zadrom, zelo radi ga obiskujejo turisti, saj z višino štiriinpetdesetih metrov ponuja čudovit razgled po Zadru in njegovi okolici). Lahko bi rekli, da je v Zadru nasploh precej cerkva, bazilik in samostanov, njihova arhitektura pa navduši vsakega obiskovalca.

Stalno zbirko cerkvene umetnosti Zlato in srebro Zadra najdemo v sklopu cerkve sv. Marije oz. njenega samostana, ki so jo postavili leta 1972 in je ena od najvrednejših umetniško-zgodovinskih zbirk v naši sosednji državi.

levNadvse zanimivi so tudi sami zadarski trgi, med katerimi je zagotovo eden najlepših Narodni trg s cerkvijo sv. Lovra iz enajstega stoletja. Gre za izjemen trg, kjer je zbirališče mnogih kulturnikov, trg pa obdaja zgradba ˝Mestne straža˝ iz druge polovice 16. stoletja z zvonikom in uro iz 18. stoletja, t.i. ˝Mestna loža« je iz 13. stoletja, na severu pa se trg zaključuje z mestno hišo iz leta 1934. Tudi turisti bomo na tem trgu uživali saj nam lokalna turistična skupnost večkrat postreže s kakšnimi čudovitimi kulturnimi ali turističnimi dogodki.

Kalelarga
Kalelarga

Rimski forum. Rimski forum se nahaja ob »vznožju« že omenjene cerkve svetega Donata.  Forum sega v 1. st. pr. n. št. Prva naselja na območju Zadra so nastala že pred 3.000 leti, Iadera (antični naziv Zadra) pa se omenja že pred 2.500 leti. Če poenostavimo in zelo skrajšamo (ker za tekst o bogati zadarski zgodovini tukaj preprosto nimamo »dovolj prostora«), zlahka ugotovimo, da ima Zadar čudovito preteklost, zgodovino »kot se šika«.

Kalelarga. Kalelarga je glavna ulica Zadra. V neposrednem prevodu pomeni »široka ulica«. Za domačine pa je Kalelarga prava srčna žila. Po njih se bo vsak pravi domačin v svojem življenju sprehodil »vsaj milijonkrat«. Kalelarga se razteza v smeri vzhod – zahod.  V drugi svetovni vojni so bile uničene skoraj vse stavbe v tej najbolj znani zadrski ulici, obnovljena je bila v modernističnem slogu. Čez poletje Kalelargo zasedejo turisti s sladoledom in nasmehom na ustnicah.

Morske orgle
Morske orgle

Morske orgle. Ali po hrvaško »morske orgulje«. Leta 2004 jih je zasnoval arhitekt Nikola Bašić, gradili pa so jih naslednje leto. Morske orgle so v bistvu posebno oblikovana obala z nekaj vrstami širokih betonskih stopnic, ki se raztezajo 70 metrov v dolžino. V tem betonskem umetniškem skladišču se skriva 35 cevi, na katerih se nahajajo piščali, ki igrajo 7 akordov in 5 tonov (v glasbeni matrici dalmatinskih zborov, klap). Morske orgle v Zadru so v bistvu edinstveni arhitekturni dosežek, zanimiva in izvirna mešanica arhitekture in glasbe, ki so postale moderna ikona mesta. Za razliko od običajnih orgel, gnanih z mehom ali z zračnimi tlačilkami, zvok teh orgel nastaja pod vplivom energije morja oz. valov ter plimovanja. V času turistične sezone bo na orglah gneča. Velika gneča. Ljudje bodo tam, poslušali, se čudili in smejali. Ker so jim morske orgle tako zelo »kul«.

Pozdrav soncu
Pozdrav soncu

Inštalacija Pozdrav soncu.
Cenjeni možje Zadra, ki so odgovorni za razvoj mesta, se niso zadovoljili samo s čudovitimi Morskimi orglami in so nam postregli še z eno turistično znamenitostjo. Tik ob Morske orgle so na »rivo« postavili še svetlobno inštalacijo z imenom Pozdrav soncu. Pozdrav soncu se nahaja na Istrski obali, na povsem najzahodnejši točki zadrskega polotoka, čisto zraven Morskih orglah. Ta svetlobna inštalacija se popolnoma dopolnjuje z čudovitim sončnim zahodom (Sonce pada v morje onstran Zadrskega kanala). Umetniška inštalacija Pozdrav soncu, po kateri se radi s fotoaparati in kamerami valjajo turisti iz vsega sveta, je narejena iz tristo večslojnih steklenih plošč postavljenih v isti ravnimi s kamnitim tlakom obale v obliki kroga premera 22 metrov. Razsvetljava  živih barv v različni ritmiki ustvari svetlobno igro v ritmu valov. Tudi Pozdrav soncu je (enako kakor Morske orgle) zasnoval arhitekt Nikola Bašić, turisti pa lahko to turistično atrakcijo občudujemo vse od leta 2008.

Za konec …  V bližini Zadra se nahaja 24 večjih in 300 manjših otokov in otočkov. Ne prav daleč od Zadra lahko občudujemo naslednje naravne in turistične top lokacije: Telašćica, Velebit, Vransko jezero, Paklenica, Plitvice, Kornati, Krka, Velebit … Če se ob teh naravnih danostih spomnimo še na odlično lokalno hrano in pijačo, prijaznost domačinov, vse športne ali kulturno-zabavne dogodke, ki nam jih pridni turistični delavci organizirajo, da je naš dopust še lepši … potem lahko rečem le, da je Zadar  zagotovo eden izmed vrhov hrvaške (in tudi evropske) turistične ponudbe.

 

Vir, majhen otok – krasne plaže

Presenečeni boste, koliko zanimivega je na dobrih 22 km2, kolikor meri otok Vir.  Je eden od 300 otokov in otočkov Zadarskega arhipelaga. Kljub temu, da je relativno majhen, pa je med 1.186 otoki  in čermi na Hrvaškem vseeno kar dvajseti po velikosti in osmi med Zadarsko otoško skupino.

Skoraj 300 sončnih dni in 2.450 ur sijanja sonca letno je tisto, kar nas na Vir pritegne tudi izven glavne sezone. V poletnih mesecih je povprečno le 5-6 dni deževnih, v glavni sezoni pa še pol manj.

jadranje.htz
Foto: HTZ (Hrvaška turistična skupnost)

Otok Vir, po italijansko Puntadura, vas bo očaral, pa najsi ga obiščete sami, v paru, z otroki ali s prijatelji. Vse vam bo ugajalo: sonce, toplo morje, jadranje, privlačne plaže, lepa pokrajina, živahni lokali in morska hrana – sveža, da bolj ne more biti. In prav zato, ter obenem prijetne atmosfere majhnega mediteranskega mesta, je priljubljenost Vira v zadnjih par letih astronomsko poskočila. Samo lani, v 2015, so imeli 1 milijon turističnih nočitev.

Otok Vir je večinoma kamnit, razen manjšega dela na severovzhodu, kjer se plaža blago spušča proti morju in je pokrita s finim peskom. Podnebje je mediteransko s toplimi in suhimi poletji ter blagimi in relativno deževnimi zimami, zaradi česar je tu bujno mediteransko rastje: dišeč lovor, mogočni borovci, razcveteli oleandri, vitke ciprese, nežen tamaris in omamno dišeča kadulja, rožmarin in sivka. Morje je poleti zelo toplo in prijetno za kopanje. Otok Vir je večinoma poraščen z oljkami in smokvami, ki prehajajo v gost borov gozd, zato boste zagotovo uživali tudi v sprehodih po naravi.

Od otoka Paga na severovzhodu ga loči 0,7 navtične milje širok kanal Nove Povljane.  S celino je od leta 1976 povezan z atraktivnim mostom, ki je zgrajen na enajstih stebrih nad tri metre globokim in tristo metrov širokim prelivom Privlački gaz. Tako otok pravzaprav ni več otok, ampak del celine ter ponuja vse prednosti tako otoka kot kopnega. Plitvino so v času Avstro-Ogrske poglobili, da so omogočili plovbo manjšim ladjam.

Otok je dolg 10 in širok do 4 km ter spada v severni del srednjega dalmatinskega otočja. Njegova obala je dolga skoraj 32 km, ki pa večinoma ni razčlenjena, še najbolj na severnem delu otoka, predvsem zaradi sestave tal in delovanja morja. Zaradi primernih globin v Virskem morju ob Viru vodijo važne pomorske poti proti Rijeki, Italiji, Zadru in jugu Hrvaške. Zato so na zahodnem delu otoka zgradili svetilnik, kjer romantiki najraje uživajo v sončnem zahodu.

Vir obkrožajo otoki Pag, Maun, Planika, Olib, Ist, Molat, Sestrunj, Rivanj in Ugljan.

Otok Vir je od Zadra oddaljen 26 km, po morski poti pa 15 navtičnih milj. Najlažja pot na Vir je iz Maribora ali Ljubljane (3,5h – 4h) po avtocesti proti Zadru, izvoz Nin – Privlaka.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Vetrovi na Viru so njegova največja klimatska značilnost.

Pozimi pihata severnika: burja in tramontana. Jeseni in pozimi sta pogosta tudi jugo in levanat. Spomladi zapiha zahodnik: maestral, ki je tudi glavni in osvežujoči veter, ki blaži poletne temperature in ustvarja odlične pogoje za jadranje in surfanje. Bližina severnega in južnega morja otoka omogočata kopanja tudi pri poletnih vetrovih: ko piha jugo, na severnih in ko piha burja, na južnih plažah.

Majhen otok – krasne plaže.

Najlepša plaža je v zalivu Duboka draga, na SZ delu otoka. Neokrnjena narava in kristalno čisto morje v kombinaciji z nepozabnimi rdečimi stenami vas bodo osupnile.

Zelo priljubljene so tudi plaže Miljkovica in Donja Prezida. V zalivu Sapavac, blizu trdnjave Kaštelina, se v spokoju borovega gozda nahaja plaža, bogata s peloidnim blatom, ki ima zdravilne učinke pri revmatične bolezni, zato to plažo priporočamo tudi starejšim.

Takoj poleg otoka Vira se nahaja zanimiv otoček Školjič, ki je bil nekoč v času oseke s posebno potjo spojen z Virom in bil njegov sestavni del. Prekrit je z dišečimi borovci, krasi pa ga dolga peščena plaža, zaradi katere je še toliko bolj privlačen.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Turistična ponudba Vira je sestavljena izključno iz privatnih apartmajev in sob ter apartmajskih hiš, ki imajo pogosto lastne priveze za čolne in manjše ladjice. Hotelov na otoku ni, zato je doživetje otoka toliko privlačnejše in pristnejše.

Restavracije in bari s senčnimi terasami, znamenite konobe, disco-klubi, domača folklora ter različne zanimive stojnice, ambulanta, lekarna, pošta, turistična agencija, menjalnice, najemi čolnov, skuterjev, bogata zelena tržnica in ribarnica, predstavljajo kvalitetno in privlačno turistično ponudbo otoka.

Različni izdelki iz blaga, školjk in sivke, ki jih med poletno sezono prodajajo po stojnicah, so pomemben vir zaslužka za domačine. Dalmatinska kuhinja ima, kakor vse druge, svoje posebnosti. Dominirajo seveda morski sadeži, ki se pripravljajo na mnogo načinov. Na voljo so številne pojedine iz rib in školjk, običajno pripravljene na žaru in postrežene s česnom, limono, blitvo in krompirjem.

Vredno je poskusiti dalmatinsko specialiteto škampe v buzari (počasi kuhani škampi v paradižnikovi omaki z dodatkom čebule in zelenjave) ali pa na zraku posušen dalmatinski prekajeni pršut s paškim sirom. Mesne jedi na otoku Vir se pripravljajo nekoliko drugače, kot v notranjosti Hrvaške, zaradi specifičnosti podnebja in bogastva dodanih domačih začimb.

Kamnita severozahodna obala otoka se ponaša z bogato morsko floro in fauno, zato je to izredno priljubljeno potapljaško področje za ljubitelje morskih globin.

Številni zalivi in zalivčki s pristanišči ter sidrišči omogočajo navtikom varen pristan in postanek na njihovi poti med verigo 300 otokov, med katerimi je tudi narodni park Kornati.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Raj za kolesarje in pohodnike.

Vir nima razvejane cestne mreže. Izleti z avtomobili niso najbolj primerni, kajti na otoku ni dosti asfaltnih cest in bi se lahko vozili le po grbinastih poteh. Vseeno pa si kar nekaj zanimivih razglednih točk na otoku lahko ogledate tudi z avtomobilom, kar bo všeč tudi bolj lenobnim.

Na splošno je za pohodnike in kolesarje na otoku dobro poskrbljeno. V turističnem centru v mestu Vir vam bodo prijazno svetovali glede raznih pohodniških in kolesarskih poti in razgledniške točke, ki so prepredene po vsem otoku in ponujajo slikovite poglede na otok in morje ter okoliške otoke. Ob lepem vremenu lahko iz najbolj priljubljene razgledne točke na hribu Sv. Juraj (Bandira 112 m) pogled sega na celoten gorski venec Velebit, na jugu pa vse do Zadra in dlje.

Otok Vir je idealno mesto za različne izlete oziroma kolesarske ture. Na otoku najdemo številne majhne, predvsem skalnate zalive, primerne za kopanje.  Skratka, po stranpoteh otoka Vira boste zagotovo uživali in to le nekaj minut od turističnega vrveža.

Odlično izhodišče za izlete.

Otok Vir predstavlja zaradi svoje odlične povezanosti s kopnim odlično izhodišče za izlete. V sami bližini (12 km) se nahaja kraljevsko mesto Nin z najmanjšo katedralo na svetu. Najbližje večje mesto je Zadar (26 km) z antičnimi ostanki rimskega Foruma, pa modernimi morskimi orglami in Pozdravom soncu. Blizu je otok Pag (po cesti je do mesta Pag 70 km). Malo dalje vas pričakujejo narodni parki in naravni parki, ki so obkrožili otok Vir: Telašćica, Kornati, Paklenica (72 km), Krka in Plitvička jezera (175 km). Do Dubrovnika je že malo dlje, 394 km.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Otok Vir ima samo tri večja naselja.

Vsa so ob morju, okoli njih pa se nizajo številni zalivi in plaže.

Vseh prebivalcev je na otoku okrog 1.600. Center otoka je v istoimenskem mestu Vir, ki leži ob zalivu Šapavac. Tu je že dokaj hrupno vzdušje, v pristanišču pa še posebej.

Naselje Ložice na severovzhodni obali se je razvilo v pravi turistični kraj. Ob Rastavcu najdemo lepe zalive, primerne za kopanje, kot npr. Duboka Draga, ki ga obdajajo rdeče peščene skale.

Dosti bolj romantično je mestece Torovi, ki leži poleg Vira. Stare kamnite hiše, vinogradi, vrtovi ter kamnite obrambne stene nam še vedno lahko pričarajo vtis o nekdanjem življenju na otoku. S hriba vodi lepa pot do morja, ob dobrih vremenskih razmerah lahko vidimo vse do sosednih otokov Ugljan, Rivani, Molat in Ist.

 Kraški otok.

Otok Vir je tipičen primer kraškega otoka, kjer je zaradi sekanja gozdov, ki so ga nekoč popolnoma preraščali ter požiganjem zaradi živinoreje in poljedelstva (predvsem v 20. st.), nastala erozija tal, s tem pa še potenciranje klimatskih vplivov. Ti so posebej izraziti zaradi severnih vetrov – burje in tramontane, ki na tla nanašata veliko solne meglice. Gozdni pokrov sestavljajo predvsem mediteranski hrast in borovci, pa tudi gaber ter praprot in grmovnice kot so robidnice.

Na Viru so še vedno zelo pogoste mediteranske kulture, med katerimi sta najpogostejši vinska trta in fige, v zadnjih letih pa se zapuščene površine zasajajo z oljkami, za katere so nekoč domnevali, da zaradi burje in slanega pršca ne bodo uspevale. Zaradi raznolikosti tal in rastlinskega pokrova ter vode je otok ugoden za življenje in pogosto vas lahko na sprehodu po stranpoteh zmotijo divji zajci, jerebice, fazani ter poljske miši. Ob obali je precej galebov.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

 Malo zgodovine.

Na prvi pogled neprijazen otok je bil naseljen že v prazgodovinskem času, kakor nam dokazujejo ostanki ilirskih zgradb in grobov. Najstarejši hrvaški spomeniki kulture so ostanki gradinskih naselij na hribu Sv. Juraj (Bandira 112m) in Gradina na severnem delu otoka ter razvaline 700 let stare kapelice sv. Jurij.  V zgodovinskih dokumentih se Vir prvič omenja leta 1069 v v darilni listini enega izmed hrvaških kraljev, znanem pod nazivom Mare nostrum Dalmatikum. Otok Vir se tu omenja z imenom Ueru oz. Veru, kar je staro mediteranskega izvora in je pomenilo pašnik.

Tudi v naselju Vir so odkrili ostanke temeljev predromanske cerkvice sv. Nikole, na pokopališču pa stoji romanska cerkvica sv. Ivana iz 12. – 13. stol. Nekaj časa je bil pod oblastjo madžarsko-hrvaških vladarjev, nato pa do prehoda Nina pod zaščito Benetk. S prihodom Turkov leta 1500 na področju Nina nastane poseben mejni pas Beneške republike, ki je trajal skoraj 200 let.

Leta 1502 se v Benetkah celo razpravlja ali bi porušeni Nin obnavljali ali bi zgradili utrdbo na Viru. Verjetno so se takrat odločili za gradnjo nove utrdbe na Viru, njeni ostanki pa so delno ohranjeni še danes na obali, nedaleč stran od pokopališča in dveh stolpov iz 13. in 14. stoletja.  Beneška utrdba  iz 17. stol., ki jo prebivalci Vira imenujejo Kaštelina, je služila obrambi pred Turki in Uskoki, vojnim posadkam beneške uprave in kot zaklonišče maloštevilnemu prebivalstvu Vira in ninskega okraja v slučaju napada ter za zaščito pred gusarji.

Kaštelina, foto: HTZ, Sergio Gobbo
Kaštelina, foto: HTZ, Sergio Gobbo

V 17. stoletju se močno razvije živinoreja, pri tem pa se zaradi pašnikov krčijo in požigajo večji predeli gozda. Prebivalci manjših zaselkov se zaradi vedno večje potrebe po pašnikih selijo v večje vasice. Augusta Obradović leta 1908 otok proda tlačanom oz. otočanom. Ti leta 1912 poglobijo ˝Privlački gaz˝ in ogradijo pašnike, tako da otok pridobi značilno podobo, ki je vidna še danes. Močno se razvije tudi poljedelstvo, predvsem pridelovanje ječmena, riža, ovsa, koruze in pšenice ter vinogradništvo. Razvito je ovčarstvo, prebivalci pa na otoku pridobivajo tudi pesek. Med obema vojnama se Virani začnejo ukvarjati še s pomorstvom in mnogi se kot pomorščaki vkrcajo na prekooceanske ladje.

Po II. svetovni vojni Vir doživlja ekspanzijo prebivalstva, veliko jih kasneje emigrira v inozemstvo. Mladi odhajajo na izobraževanje v druga mesta, mlade družine pa se izseljujejo v glavnem v Rijeko in Zadar. Veliko število pomorščakov ostane v Ameriki, na otoku pa ostanejo v glavnem žene pomorščakov z otroki in starejši. Obdelovalna zemlja in živinoreja se zapuščata, obdelujejo se le vinogradi in vrtovi.

˝V zadnjem trenutku” pride do izgradnje mostu, ki otok Vir prek ˝Privlačkog gaza˝poveže s kopnim. Most je takrat upravičeno, dobil ime “Most življenja”. Od njegove otvoritve leta 1976 se pričenja novo obdobje otoka. Razvijati se je pričela turistična infrastruktura, ki iz leta v leto privablja vedno več turistov. In ti na otoku Viru uživajo življenje »na polno«.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Specialitete s hrvaške obale

Mmmm, kako čudovito je odkrivanje novih okusov in ponovno razvajanje naših brbončic z jedmi, ki so nam še od lani ostale v lepem spominu. Zbrali in izbrali smo najpogostejše, najbolj priljubljene, najbolj znane ter najbolj tipične specialitete, s katerimi se razvajamo na dopustu. So med njimi tudi vaše najljubše?

lignje-optimizirano-za-web-mario-brzic
Foto: HTZ, Mario Brzić

Katere so tipične hrvaške jedi? Kaj na morju najraje jemo? Poznate najbolj znane dalmatinske jedi in vina? Kaj naročiti v lokalni gostilni?
Čas dopusta je tudi čas sprostitve, odkrivanja novega, uživanja v neobičajnih zadevah. Sem sodi gotovo tudi kulinarični vidik počitnic. Ko odpotujemo v drugo državo, jo želimo spoznati tudi na ta način, da poskusimo čim več domače, lokalne hrane, saj je tam tudi najokusnejša, pripravljena iz sestavin, ki so na dosegu roke, domačini pa so skozi stoletja postali pravi mojstri v pripravljanju domačih jedi.

Razen klasične evropske kuhinje Hrvaška ponuja svoje najbolj priljubljene jedi in specialitete: med hladnimi jedmi so dalmatinski ali istrski pršut, paški ali liški sir, ovčji sir, slavonski kulen, znane samoborske ali zagorske “češnjovke”, sveža skuta s smetano… Glavne jedi se ponujajo odvisno od področja, na katerem se nahajate. V Dalmaciji, Primorju, na otokih in v Istri so glavne jedi ribe in plodovi morja, od mesa pa “pašticada” ali kuhana jagnjetina.

Foto: HTZ, Damir Fabijanić
Foto: HTZ, Damir Fabijanić

V kontinentalnem delu Hrvaške je ponudba mesnih jedi zares izjemna. Posebne specialitete so “pura z mlinci”, pečena jagnjetina, pečeni odojek, kuhani ali pečeni štruklji. Razen omenjenih štrukljev so med sladicami znane: orehova potica, makova potica, zavitki iz skute ali različnih vrst sadja.

Slavonski kulen je sicer eden izmed najbolj prepoznavnih hrvaških suhomesnih proizvodov in zaščitni znak Slavonije. Najdemo ga tudi na seznamu zaščitenih kulturnih dobrin Hrvaške. Za pripravo kulena uporabljajo svinjino, sol, sladko papriko, pekočo papriko in česen, nato pa ga kar nekaj časa prekajajo na dimu. Tudi za dalmatinski pršut je bistvena sestavina kakovostna svinjina, meso pa nato vsaj leto dni sušijo na burji in dimu.

Najbolj priljubljene hrvaške jedi so te:
1. Slavonski kulen
2. Dalmatinski pršut
3. Paški sir
4. Zagorski štruklji
5. Pašticada
6. Istrski pršut
7. Teletina izpod peke
8. Slavonski čobanac
9. Puran z mlinci
10. Domači sir in smetana

Foto: HTZ, Damir Fabijanić
Foto: HTZ, Damir Fabijanić

Dalmatinska ter otoška kuhinja sledita modernim prehrambnim načelom. Ogromno rib, olivnega olja, zelenjave in zelišč ter počasno pripravljanje hrane (v vodi ali na žaru) je tisto, zaradi česar jo imenujemo zdrava.
Obliznimo si prste ob svežih morskih ribah (zobatcu, brancinu, lovratu, kirnji, skuši, sardini), katere največkrat pripravljajo na žaru, kuhane ali marinirane, mehkužcih (lignjih, sipah, hobotnicah), rakih (škampih, jastogih) in školjkah (dagnjah, klapavicah), ki jih skuhajo v ribjih juhah ali rižotah.

Med mesnimi jedmi je brez dvoma na prvem mestu pršut, dimljen in sušen na burji. Ponudijo ga s suhim, zlasti kozjim sirom (znani so paški siri ter siri iz Dubrovnika) ter slanimi zelenimi in črnimi olivami, kaprami in čebulo. Cenjena je tudi jagnjetina, predvsem kuhana ali pečena na odprtem ognju, v številnih gostilnah pa vam bodo postregli  tudi s sušeno ovčetino (kaštradino), rostbifom in dalmatinskim golažem (pašticado) z njoki.

Foto: HTZ, Goran Šubelić
Foto: HTZ, Goran Šubelić

Med priljubljene jedi sodi tudi kuhana zelenjava (na primer blitva s krompirjem, paradižnikova omaka), pogosto kombinirajo gojeno in samoraslo zelenjavo, začinjeno z olivnim oljem in kisom ali z mesom (mineštra – testenine z mletim mesom, arambašići – polnjeni listi vinske trte).

Področja z veliko sveže vode so znana po žabah, jeguljah in rečnih rakih (dolina Neretve, Trilj in izliv Cetine). Tipične dalmatinske sladice osvajajo srca in želodce s svojo preprostostjo. Najpogosteje so iz mediteranskega sadja, fig, grozdja in rozin, mandljev, medu, jajc, smokev: ravioli, mandulat, smokvenjak, paprenjak  ter rožata.

Kaj pa pijača?

cucina-croata-optimizirano-za-web-stipe-surac
Foto: HTZ, Stipe Šurać

Med znanimi dalmatinskimi vini, ki jih tako kot olivno olje in olive cenijo že iz davne zgodovine, so Dingač in Pošip s polotoka Pelješac, Babić iz Primoštena, Vugava in Plančić z otoka Hvara ter Pošip in Grk s Korčule, Marastina z Lastova, Malvazija iz Dubrovnika. Znane sorte hrvaških vin ob Jadranski obali in na otokih so: rdeča vina teran, merlot, kabernet, opolo, plavac, dingač, postup, ter bela vina malvazija, pošip, pinot, kujundžuša, žlahtina, muškat. Med žganimi pijačami so znane slivovka, travarica (zeliščno žganje), loza (zelo močno žganje), med desertnimi pijačami pa Prošek (sladko desertno vino) in likerji Maraschino, Vlahov.

V primorski kuhinji Istre in Kvarnerja, ki spaja celinsko in mediteransko regijo, najdemo posebne specialitete. Prednjačijo razni siri in hladne jedi. Ta regija se ponaša z obiljem rib in morskih sadežev, najboljši predstavniki Severnega Jadrana so škampi, lignji in školjke iz Limskega kanala. Po izvrstnem pršutu s sirom in olivami, vam bodo v mnogih vinskih kleteh ponudili še ribjo juho, ribji golaž, škampe na buzari, belo in črno rižoto z morskimi sadeži. Ob tem pa še jedi iz osrednje Istre: tradicionalno vinsko juhico maništro ter jedi s testeninami in mesom z dodatkom znamenitih tartufov, znameniti posebni vrsti gob, ki bi naj imela lastnosti afrodiziaka in jo iščejo s pomočjo treniranih psov in svinj.

Foto: HTZ, Damir Fabijanić
Foto: HTZ, Damir Fabijanić

Izjemna istrska vina so malvazija iz Buj, poreški cabernet, sauvignon in merlot ter teran iz Buzeta, Vrbnička žlahtnina, penina Bakarska vodica,…

Ob vseh teh naštetih jedeh, ki ste jih gotovo že z veseljem pokušali, se vam gotovo že cedijo sline. Naslednjič, ko boste na počitnicah ali pa doma za obujanje spominov na okusne večerje na morju, pa se odločite za kako specialiteto s spodnjega seznama, brez katerih ni dopusta na Hrvaškem.

Hobotnica. Tudi, če se vam spočetka ne zdi privlačna, jo le poskusite. Lovke lahko malo po malem režete, naročite si lahko solato iz hobotnice in dopolnjeno z olivami, kaprami in oljčnim oljem.

Ostrige. Dalmacija je znana po ostrigah, najboljše so tiste iz Stona. Lahko jih jeste surove ali pečene in prekrite s sirom.

Carpaccio. To so tanki lističi surovega mesa ali ribe. Jed izvira iz sosedne Italije. Največkrat se za carpaccio ponudi tuna ali govedina, dobite pa lahko tudi vegetarijanskega z bučkami.

Rižota z morskimi sadeži. Z ribami in morskimi sadeži ne morete zgrešiti na kateremkoli delu obalne Hrvaške, saj je Jadransko morje izredno čisto in so morske dobrote vedno sveže.

Črna rižota. To je dalmatinska specialiteta, poznana daleč naokrog. Od zaščitnega znaka Dalmacije pa boste s seboj kot spominek na okusno rižoto odnesli še počrneli jezik.

Kruh in olivno olje. V deželi olivnega olja, kar Hrvaška tudi je, vam bodo v marsikateri gostilni ponudili olivno olje s kruhom kot okusno predjed.

Foto: HTZ, Damir Fabijanić
Foto: HTZ, Damir Fabijanić

Sir, sir in še enkrat sir. Večina hrvaških sirov prihaja iz malih sirarn in so zelo okusni. Še posebej odlični so siri z otokov, prav posebno mesto pa zaseda Paški sir. Njegov sloves je star že stoletja, v tem času pa je osvojil celo serijo mednarodnih nagrad in se uvrstil med seznam najboljših svetovnih sirov. Gre za trdi sir posebnega okusa, ki ga pridelujejo iz mleka paških ovac, ga nato sirijo v slanici, potem pa zorijo – čim dlje, tem bolje.

Domače vino. Gojenje trte ter proizvodnja pitnih in izbranih vin je večstoletna tradicija hrvaških vinogradnikov v celinskem delu Hrvaške (predvsem bela vina: rizling, graševina, burgundec in traminec) ter v Primorju in Dalmaciji, kjer so najbolj popularna črna vina. Vina se pijejo vedno, razen pri zajtrku.

Ročno izdelane testenine. Hrvaška je znana po domačih testeninah, kar je vpliv sosednje Italije. Najbolj priljubljeni so špageti, makaroni in njoki, katere obvezno postrežejo s sirom.

Vse vrste žganja. Hrvaška je znana po svojih sadnih likerjih iz vina ali fermentiranega sadja. Žganja se pijejo pred jedjo kot aperitiv ali po jedi, da spodbudijo prebavo. Pri sadnih žganjih pa previdno, čeprav se ne zdi tako, je v njih precej alkohola.

Bela riba in blitva. Zdi se povsem navadna jed, vendar je bela riba z blitvo ena od najbolj priljubljenih dalmatinskih jedi in domačini jo jedo nekajkrat tedensko.  Dalmatince zato tudi imenujejo »blitvarji«. Ribo pripravijo zelo enostavno, le z nekaj olivnega olja in začimbami, blitvo pa pomešajo s krompirjem.

Mandljev kolač. Tradicionalen dalmatinski kolač, narejen predvsem iz mandljev in sira, pripravljajo domačini  ob posebnih priložnostih, kot je rojstni dan.

Rožata. Za Dubrovniški okoliš je značilna ta tradicionalna vrsta pudinga, prelita z vrtničnim likerjem, po katerem je dobila sladica tudi ime (rozalin = liker iz vrtnice).

Rabska torta, foto: HTZ, Bojan H. Markičević
Rabska torta, foto: HTZ, Bojan H. Markičević

Za konec sledi še fotogalerija, predvsem za vse lačne in žejne. Verjemite, ogled fotogalerije bo zagotovo vzpodbudil apetit (še tistim, ki so ravnokar jedli).

Hrvaški turizem bo letos rušil rekorde

Ne verjamete? Jaz verjamem. Vas zanima, zakaj tako mislim in zakaj bodo letos hrvaški turistični delavci po koncu poletne sezone zasluženo pili šampanjec zmagovalcev?

Iščete apartma v mestu Pag? Priporočamo: Villa Andreja

Za začetek poglejmo lansko rekordno leto in številke, ki jih mora hrvaški turizem letos preseči. Na Hrvaškem so lani, torej leta 2015, našteli rekordnih 14,15 milijona turistov in 78,57 milijona prenočitev.
plaža
Slovenci se lahko pohvalimo, da smo bili po številu obiskov in prenočitev drugi med tujimi gosti, takoj za Nemci. Slovenskih turistov je bilo lani na Hrvaškem 1.265.792, kar je bilo za šest odstotkov več kot v letu 2014. Obenem so ustvarili 8.141.973 nočitev, kar je zvišanje za skoraj 4,6 odstotka glede na leto pred tem. Delež slovenskih nočitev v seštevku vseh lani ustvarjenih presega 10 odstotkov, kažejo podatki hrvaškega ministrstva za turizem.

Več kot 21 odstotkov vseh nočitev ali več kot 16,72 milijona so prispevali turisti iz Nemčije. To je bilo za 6,6 odstotka več kot v letu 2014. Nemških obiskov je bilo več kot 2,15 milijona ali za 6,3 odstotka več kot leta 2014. Za Nemci in Slovenci so sledili Avstrijci, Čehi in Italijani. Turisti iz omenjenih držav so pri naših južnih sosedih lani ustvarili več kot 52 odstotkov vseh lanskih nočitev.

Hrvaških, torej domačih, turistov je bilo 1,41 milijona, ustvarili so več kot sedem milijonov nočitev. To pomeni, da so bili domačini najštevilčnejši za Nemci, po številu nočitev pa so zaostali za Nemci in Slovenci. Na Hrvaško v večjem številu prihajajo tudi turisti iz dežel, ki niso ravno tradicionalno najmočnejše. Opažajo namreč rast počitnikarjev iz Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Romunije, Španije in Madžarske, tudi zato, ker imajo dobre letalske povezave z nekaterimi izmed njih.
morje

Nemci ostanejo najdlje na dopustu. Razpredelnica nočitev in prihodov pa pokaže tudi to, da si najdaljši dopust na Hrvaškem privoščijo Nemci s 7,6 dneva, najmanjšega pa Italijani s 4,9, Slovenci so na lestvici zelo visoko, saj so na Hrvaškem v povprečju 6,6 dneva. Roko na srce, ob tem je priznati, da Slovenci dosegamo tako odlične rezultate tudi ali predvsem zaradi tega, ker imamo številni Slovenci na Hrvaškem svoje nepremičnine (vikende).

Število vseh turistov se je na Hrvaškem v primerjavi z letom prej (torej leta 2014) povečalo za 18 odstotkov, število nočitev pa za 11,5 odstotka.

Povejmo, da ima Hrvaška preko 110 milijonov kvadratnih metrov nastanitvenih kapacitet. V prid turističnim delavcem (in predvsem njihovemu zaslužku) pa ne govori dejstvo, da od tega odpade le do 20 odstotkov na hotele, veliko večino »postelj« torej najdemo pri zasebnikih oziroma apartmajih. Baje je družinskih enot, če jih lahko tako imenujemo na Hrvaškem čez 70.000, zagotovo pa predstavljajo najmanj (!) 50 odstotkov vseh nastanitvenih zmožnosti. Če vemo, da ima Italija čez 50 odstotkov vseh svojih prenočitvenih zmogljivostih v hotelih, Francija pa to številko še presega, potem je mnogo lažje razumeti, zakaj Hrvaška v povprečju dnevno po turistu zasluži le okrog 150 evrov, Francija pa kar čez 400 evrov.
potopljena ladja
Noro, kajne? Pomeni pa ta podatek za Hrvate dodaten izziv, saj so spoznali, da imajo ob pospešenem vlaganju v turizem še mnogo več priložnosti. Ob tej naj dodamo, da »kockasti« turizem v hrvaško gospodarstvo prispeva okrog 17 odstotkov vsega denarja, ki zaokroža hrvaški BDP. V prejšnjem letu je hrvaški turizem prislužil okrog 8 milijard evrov (kar je, če se ne motim, že skorajda celoten letni slovenski proračun!).

In zakaj lahko Hrvati pričakujejo rekordno turistično leto?

Priznajmo. Hrvaška je zelo lepa (njeno morje pa še posebej) ter ponuja (skoraj) vse kar povprečen turist potrebuje. Zmeraj bolj drži, da je (evropskim) turistom všeč, zelo simpatičen dalmatinski temperament in zelo ležeren stil življenja. Zmeraj bolj velja: turisti sanjamo o lagodnem življenju v Dalmaciji. Tudi pečena riba in kozarec rdečega vina na mizi dodata nekaj plusov hrvaški turistični ponudbi.

Za nas, Slovence, pa še posebej velja, da nam je hrvaška obala zelo blizu, zanemarljiva pa ni niti naša tradicionalna navezanost na počitnikovanje na jadranski obali. »Vse, kar si Slovenci želijo, imajo pred vrati,« je nekoč izjavil nekdo na hrvaškem ministrstvu za turizem. In ni se motil. Nikakor. Kakor se ne motijo številni (denarni) preračunljivci, ki so že zdavnaj izračunali, da je dopustovanje na Hrvaškem za povprečnega Slovenca, ki si želi solidnih turističnih uslug, zagotovo najcenejša izbira.
ribe in vino

Tudi geopolitične razmere so hrvaškemu turizmu samo v velik prid. Zaradi negotovih družbenih razmer v Grčiji in zaradi strahu pred novimi terorističnimi napadi v Egiptu, Tuniziji ter Turčiji se (predvsem evropski) turisti ozirajo po mnogo varnejših turističnih destinacijah. Tudi žalostni teroristični dogodki v Parizu naj bi precej zmanjšali zanimanje za priljubljena potovanja v turistično najbolj oblegane evropske prestolnice.

Ker tudi Španiji islamistični teroristi grozijo z bombnimi napadi, je v več kot 600 hotelih, ki jih najdemo na hrvaški obali, že težko najti prosto mesto v časovnem terminu, ki si ga sami najbolj želimo. Ker je pri južnih sosedih, vsaj trenutno, apartmajskih zmogljivosti mnogo več kot hotelskih, je mnogo verjetneje, da boste dobili ustrezen apartma, kot pa želeno hotelsko sobo.

Za konec; če se moja napoved o rekordnem hrvaškem turističnem letu  ne bo izkazala za resnično, se bom leta 2017 samokaznoval in se ne bom odpravil na hrvaško obalo. Obljubim.

Kampa Straško in Šimuni na zmagovalnem odru

Paška kampa Straško in Šimuni sta se spet znašla na lestvici najboljših kampov na Jadranu. Straško je v svoji kategoriji veliki kampi v Dalmaciji osvojil prvo mesto, družbo na zmagovalnem odru pa mu, s svojim tretjim mestom dela kamp Šimuni. Straško se nahaja tik ob Novalji, kamp Šimuni in istoimenski kraj, pa najdemo nekje na pol poti med mestom Pag in Novaljo. Več o najboljših kampih si lahko preberete na naslednji povezavi: http://www.rtvslo.si/tureavanture/novice/adria-in-nadiza-najboljsa-kampa-v-sloveniji/377435.

Obvezna smer: Pag.
Obvezna smer: Pag.