Fotografirajte in snemajte tudi na morju

Dandanes za lepe počitniške fotografije in video posnetke ni več potrebno imeti dragih fotoaparatov in kamer. Če le nimate telefona iz ”prejšnjega stoletja”, že imate multifunkcionalno napravo v žepu.

JuvanNet Video Produkcija

Čeprav je do lepših posnetkov še vedno lažje priti z namensko foto/video napravo, je digitalni spomin pomembnejši od naprave, s katero ste ga naredili. Zato vam podajamo nekaj trikov in priporočil, kako s kakršno koli snemalno napravo narediti bistveno bolj atraktivne foto/video posnetke in kako zbrane posnetke s preprostim urejevalnikom združiti v ličen izdelek.

Posebnih pravil za snemanje atraktivnih video posnetkov ni. Obstaja le nekaj priporočil, predvsem pa se je priporočeno držati določenih standardov. Če se video snema s telefonom je potrebno snemati horizontalno. Za boljšo stabilizacijo snemalne naprave vedno držimo z obema rokama.

Potem so tukaj malce bolj kompleksnejši standardi. Pravilo tretjin je najbolje razložiti s priloženo fotografijo. Vse kar bomo snemali, moramo vedno razporediti v mrežo in pomembne stvari postaviti na stične točke. In ravno s pravilnim postavljanjem stvari pred objektiv bodo posnetki boljši. Oziroma, če jih ne morete prestaviti, se zavoljo dobrega posnetka premaknite sami.

Pravilo tretjin

Bistveno je poznavanje naprave

Potrebno se je zavedati, da tisoče različnih kamer in fotoaparatov naredi drugačno kvaliteto posnetkov. Že najmanjše razlike so v senzorjih, procesorju, lečah, kvaliteti zapisa, stabilizaciji in drugih malenkostih. Vsako napravo je najprej dobro poznati. Tako bomo najbolj vedeli, v kakšnih pogojih lahko ta proizvede najboljšo sliko/video. Primer: če boste usmerili napravo proti osebi in je sončni zahod za njo, vam bo naprava povsem zatemnila osebo ali pa bo raje malce preosvetlila ozadje in pravilno osvetlila osebo.

V takem primeru je najbolje uporabiti ročne nastavitve. Tako se izognemo nepotrebnim opisanim zagatam. Če le imate možnost, nastavite hitrost zaklopa na 1/50s, ISO občutljivost senzorja zmanjšajte na najmanjšo vrednost in zaslonko čim bolj odprite. Slednjo sicer lahko zapiramo, če imamo preveč svetlobe. V slabših svetlobnih pogojih pa malenkost povečujemo le ISO občutljivost. Sicer se bo s povečevanjem pojavil šum, vendar če video ne gre ravno v komercialne namene, vas to ne bi smelo preveč skrbeti.

Pravilo tretjin

Lepota dobrega dopustniškega filma je v količini posnetkov

Pogosto vidimo lepe turistični filmčke s čudovitimi plažami, lokacijami, znamenitostmi in dobrotami. Vendar so le redki med njimi narejeni po snemalnih knjigah in z denarjem v ozadju. V veliki večini so to dopustniški/turistični filmi, ki so bili posneti spontano in zmontirani iz veliko različnih posnetkov.

Raznoliki posnetki, ki zajemajo iste lokacije iz več kotov, od blizu in daleč, s statisti in brez njih. Zanimivi so tudi posnetki, ko snemamo čez ramo pogled osebe, kako s telefonom fotografira znamenitosti. Detajli zanimivosti. Če si na samih lokacijah že v glavi predstavljamo, da potrebujemo čim več različnih posnetkov za naš film, bomo tega precej lažje tudi sestavljali doma v urejevalniku.

Dinamika v posnetkih popestri dopustniški film

Kljub vsem dragim produkcijskim dodatkom za ustvarjanje dinamičnih video posnetkov, lahko nekaj osnovnih gibov ustvarimo kar sami, brez kakršne koli pomoči. Že z rahlimi premiki levo ali desno, naprej ali nazaj lahko ustvarimo zanimivo dinamiko. Take posnetke je v urejevalniku lažje sestavljati v film ter na katero koli glasbeno podlago. Z osnovnim stativom udejanjimo še dodatna bolj zanimiva gibanja.

Dinamicni trik v video produkciji, stabilizirana kamera

Primerna skladba naredi film bolj zanimiv

Zadnja postaja pri ustvarjanju zanimivega dopustniškega filmčka je sestavljanje posnetkov v smiselno zgodbo. Tukaj gre predvsem za veliko vaje in opazovanje drugih ustvarjalcev. Priporočamo uporabo naprednejših urejevalnikov ala Davinci Resolve, vendar bi za začetek zadostoval tudi Windows Movie Maker.

Še najbolj pomembno je izbrati primerno skladbo na katero boste nanizali kratke izseke iz vašega dopusta/počitnic/potovanj. Izseki ne smejo biti dolgi, najlažje pa jih boste menjavali ob bitih (ali taktih) skladbe. Seveda pazite, da ne boste kršili avtorskih pravic. Uporabo različnih prelivov odsvetujemo, saj naredijo izdelek amaterski. Kot smo že omenili, poglejte obstoječe zanimive filmčke in ustvarjajte na podoben koncept ter po inspiraciji.

Za primer si lahko pogledate dopustniški film iz Tunizije, ki je bil prav tako ustvarjen s fotoaparatom in osnovnim stativom. En teden smo pridno nabirali posnetke na vseh izletniških lokacijah. Vse ostalo je le aktivno sedenje za računalnikom in nizanje posnetkov v smiselno zaporedju.

Malce lepši dopustniški film pa je bil iz Hrvaške, kjer smo uporabili dražja produkcijska orodja in klipe prav tako lično zapakirali v kratek film. Slednji bi se lahko že uvrstil med profesionalne izdelke, vendar mu manjka še precej režije in zgodbe. S temi faktorji se nismo ukvarjali, ker za izdelkom ni bilo naročnika ampak je bila le naša dobra volja.

 

Apartma naj bo udoben, čist in lep

Najemniki apartmajev večinoma nismo tečni. Če pa naletimo na apartma, ki zelo odstopa od sedanjih »civilizacijskih norm«, pa smo lahko upravičeno jezni. Poglejmo, kakšen bi moral biti apartma, da bi se v njem gosti počutili lepo, domače.

Foto: HTZ in Ivo Bioćina

Za začetek povejmo in opozorimo, da v tokratnem članku ne bomo govorili npr. o strategijah spletnega marketinga ali o težavah, ki jih imajo lastniki apartmajev z državno ali lokalno birokracijo. V tokratnem prispevku nas tudi ne bo zanimala sama lokacija apartmaja (pa naj bo ta še tako pomembna), niti nas ne bo zanimala sama atraktivnost kraja ali same pokrajine, v kateri se nahaja apartma … Ne bomo govorili tudi o nujni gostoljubnosti in prijaznosti lastnikov apartmajev, ki jo pričakujemo v čisto vseh koncih sveta. Ne bomo se dotaknili cen, ki jih določajo lastniki apartmajev in denarja, ki ga je najemnik apartmajev pripravljen plačati za posamezen apartma ali hišo.

Tokrat bomo govorili več ali manj le o samem apartmaju (na hrvaškem morju), o njegovih »štirih stenah«, v katerih se bomo gibali v času dopusta. V kratkih točkah bomo poskušali orisati, kaj pričakujemo od »solidnega apartmaja« na hrvaškem morju.

Foto: HTZ in Ivo Bioćina

1. Še preden vstopimo v sam objekt, apartma, smo gosti zelo pozorni na okolico. Veseli nas, če je parcela, na kateri se nahaja apartma, urejena, pospravljena, čista. Prvi stik z našo novo dopustniško destinacijo je še boljši, če ugotovimo, da je lastnik ljubitelj zelenja. Vsaka travnata zaplata, še posebej pa kakšen dišeč grm ali pa senčno drevo, ki daje okusne domače sadeže, so prvi znak, da smo se odločili za »dober apartma«. Če naše oko kaj hitro zunaj opazi še otroško igrišče pa tudi mizo s stoli ter ob njej še kamnit žar, ki je že popolnoma pripravljen za prvo peko (drva ne smejo manjkat!), so se plusi na račun  apartmaja že pošteno pomnožili.

2. Ko vstopamo v sam apartma, nam je najvažnejša čistoča. Da, prav ste prebrali. Čistoča. Zlagali bi se, če bi rekli, da nam je popolnoma vseeno, če je pohištvo že preveč staro, da je televizor iz prejšnjega stoletja, da »vrtno pohištvo« na terasi že skorajda razpada … Ne ni nam vseeno, vendar pa je čistoča vendarle najbolj pomembna. Mene osebno ne moti, če je pohištvo staro, ampak nečistoča je lahko takojšen razlog, da se skregam z lastnikom objekta ali pa celo zapustim objekt.

3. Če ob vselitvi v apartma, v hitrem pregledu, ugotovim, da ima naš apartma izredno slaba ležišča bom slabe volje ves čas dopusta in apartma bo od mene dobil, ne glede na odličnost vsega ostalega, izredno slabo oceno. Zavedati se je namreč treba, da so vzmetnice (hrvaško – madraci) izredno pomembni za vsakogar, ne samo za gosta. Na dopust smo prišli, da bi se predvsem … odpočili. Se lahko normalno odpočijemo, če nas vse boli, ko se zbudimo? Lastniki apartmajev, ne »šparajte« denarja pri nakupu ležišča. Postelja, sam okvir, je lahko stara in morebiti tudi že rahlo škripajoča, toda vzmetnice morajo pa biti kvalitetne.

In ko že omenjamo spanje, spalnico, posteljo … Lastniki apartmajev ne smejo pozabiti na zares čisto posteljnino. Verjemite, skorajda na bruhanje mi gre, če vidim umazane packe na posteljnini. Lastniki, prosim, preverite, kakšna je vaša posteljnina. Če je grda, če izgleda zanemarjena, pa čeprav je bila pravkar oprana v pralnem stroju, je ne vsiljujte svojemu gostu. Verjemite, vaš gost si vsekakor zasluži (snežno) belo posteljnino. Prav tako kot si ne zasluži le »koce«, nekakšnega predpotopnega kosa debelejšega blaga, ampak »dokaj elegantno« odejo, v kateri ni kilograma prahu ali pa cela vojska bolh in ostalih mikroskopskih živali.

Foto: HTZ in Ivo Bioćina

3. Apartma brez klime (ali pa vsaj brez mreže, komarnikov na oknih) lahko postane »prostovoljni tropski zapor«. Ste že kdaj doživeli pravi vročinski udar, okrog 35 stopinj Celzija podnevi? Pa ste se lahko umaknili kam bolj na »sveže«? Sedaj pa si predstavljajmo takšen nekajdnevni vročinski udar na morju … Podnevi se že nekako hladimo, v morju, s pivom in sladoledom v senci … Kaj pa zvečer (v družbi nadležnih krvi pijočih komarjev) ali ponoči, kaj naj naredimo, če se ne moremo ohladiti?

Jaz osebno storim naslednje: stopim pod tuš, se ohladim in potem cel moker (brez brisanja z brisačo) zlezem nazaj v posteljo. Verjemite, pomaga. Vsaj naspiš se nekaj ur. Lastnike apartmajev pa vsekakor pozivam, da v apartmaje namestijo vsaj komarnike (da lahko imamo odprta okna vsaj ponoči, ko se zrak ohladi vsaj za nekaj stopinj Celzija). In da ne pozabim, lastnike apartmajev pozivam tudi, da uporabo klime gostu ne zaračunavajo posebej oziroma dodatno. Se ne splača, oziroma najemniki tega »drastičnega ukrepa« sploh ne razumemo.

4. V udobnem. »dihajočem«, apartmaju (lastniki, odstranite odvečno, nepotrebno pohištvo!), gosti pričakujemo (razen če se nismo odločili za robinzonski turizem) tudi delujoč internet in televizijo. Zakaj internet? Zato, ker nas je večina dopustnikov še zmeraj vezana na kakšne domače, predvsem nujne službene, obveznosti. Tu in tam je treba skočiti na internet, pogledati vsaj elektronsko pošto in odgovoriti na najnujnejšo. Če je internet brezhibno delujoč bodo gosti verjetno objavili tudi kakšne zastonjkarske reklame na različnih družabnih omrežjih, kar lastnikom apartmajev nikakor ne bi smelo biti nepomembno.

Zakaj pa gosti hočemo televizor? Primeri. Prvi, imamo majhne otroke, vsaj tu in tam jih (pa čeprav to ni najbolj vzorno in predvsem vzgojno) zamotimo s kakšno risanko na televiziji. Drugič, nam, starejšim, moškim pa je televizor nujen, ko se dogaja kakšen večji »športni festival«, npr. svetovno prvenstvo v nogometu. Lastniki apartmajev naj zakupijo veliko število tv-programov saj si gostje rade ogledajo svoje najljubše tv-nanizanke ali filme.

Foto: HTZ in Ivo Bioćina

5. »Nepogrešljivi« aparati in predmeti. Če smo v apartmaju, nas tam, že zaradi predpisov,  čakata delujoč hladilnik in štedilnik, dodatno smo veseli, če imamo dostop tudi do pralnega stroja. Brez grelnika vode in mikrovalke se da normalno živeti tudi na dopustu, vsekakor pa sta oba aparata zelo priročna tudi na morju. Marsikatero družino na morju razjezijo »različne gospodinjske malenkosti«. Npr. mene zelo moti, če ob prihodu v apartma v wc-ju ne najdem toaletnega papirja. Ali pa če v zamrzovalniku ni posodic za led. Ali pa naletim na apartma, ki ima celo množico kozarcev, vendar so ti vsi po vrsti zelo majhni (le po deci, največ dva). Moja punca se najbolj jezi, ker včasih med apartmajsko posodo ne najde (večjih) solatnih skled, večje deske za rezanje ali pa ustreznega jedilnega pribora. Res je, to vse so malenkosti, ki pa vendarle ločijo boljše apartmaje od tistih slabših. Lastniki apartmajev, strošek za te malenkosti ni velik, le pozorni morate biti, da je vse tam, »po seznamu«.

Odstavek ob koncu. Tudi če bo lastnik apartmajev v prihodnje zelo pozoren na omenjenih pet točk, to še ne zagotavlja, da bo imel popolnoma celo sezono hišo polno gostov, vsekakor pa bo imel iz leta v leto mnogo več možnosti, da se bodo isti gosti vrnili nazaj v njegov apartma. Ali pa bodo vsaj tisti turisti, ki so bivali pri njem, z dobro in prijazno kritiko, oz. bolje reči pohvalo, pripeljali kakšnega novega, dodatnega gosta.

Zakaj obiskati Hrvaško morje? Zato!

Naš »zato« smo strnili v pet kratkih odgovorov: Hrvaška je čudovita. Dopust je lahko tako zelo blizu. Hrana je odlična. Hrvaška je varna. »Hočem biti Dalmatin’c.«

“Hrvaška je blizu, lepa je in ponuja vse, kar turist potrebuje. Vse, kar si Slovenci želijo, imajo pred svojimi vrati«, znajo povedati najvplivnejši hrvaški turistični delavci, ko hvalijo hrvaške, predvsem obmorske, turistične možnosti in zmogljivosti. Poglejmo podrobneje.
lepotica
Hrvaško morje je prekrasno. Vsa Hrvaška je čudovita.
Še tisti slovenski hudobneži, ki ne marajo naših južnih sosedov, onemijo, ko kdo pokaže prekrasne slike iz dopusta, ki ga je preživel na bližnjem jadranskem morju. Resni turisti, tisti, ki so obredli že vsaj pol zemeljske krogle, pa itak vsi družno trdijo, da je hrvaško morje preprosto čudovito. S svojimi otoki in otočki, razgibano obalo in čistim morjem se približa približkom slik iz raja.

Sploh veste, koliko ima hrvaška nacionalnih naravnih parkov? Na Hrvaškem danes obstaja 8 nacionalnih parkov, in sicer: Brioni, Kornati, Slapovi Krke, Mljet, Paklenica, Plitviška jezera, Risnjak in Severni Velebit, poleg tega pa še 11 naravnih parkov, od katerih je šest obalnih: planinski masiv Učka, zaliv Telašćica – Dugi otok, Vransko jezero, planina Biokovo, planina Velebit in otok Lastovo.  To je okrog 10 odstotkov vsega hrvaškega ozemlja. Mnogo torej. Kar pomeni, da je mnogo hrvaških naravnih lepot vredno naših podrobnih pogledov in raziskovanj.

Postrežem še z naslednjim podatkom: na Hrvaškem se nahaja 698 otokov, 389 otočkov, 78 grebenov in 81 čeri, zaradi česar so hrvaški otoki najštevilčnejši v Jadranskem morju in drugi najštevilčnejši v Sredozemskem morju (za grškimi). Za piko na i dodajam zadnje vprašanje: Ali veste, koliko sončnih ur na leto namerijo v Dalmaciji? 2715! In to je zame kar 2715 razlogov, da se odpravim na (hrvaški) jug.
skok
Dopust je lahko tako zelo blizu.
Želite si na morje … Čim prej, v bistvu takoj. Nujno počitniško prtljago ste en-dva-tri zmetali v majhen kovček, se usedli v avto in že čez kakšno dobro uro lahko pijete kavico ali pivo v svojem »domačem« lokalu na vaši priljubljeni in »osebni« plaži. Ah, majhni in veliki užitki. Tudi za tiste kratke dopuste (dva ali tridnevne počitnice, ki so zmeraj bolj popularne) je bližina hrvaškega morja prav priročna.
hrana
Hrana je odlična. Fantastična.
Predvsem ljubitelji različnih plodov morja bodo na hrvaškem morju zagotovo prišli na svoj račun. Seveda se bo treba malce vsekakor potruditi, da bomo našli odlično, pa vendar ne najdražjo, gostilno na lokaciji našega počitnikovanja, vendar se nam bo trud skorajda zagotovo splačal. Sveže ribe, odličen sir, domača zelenjava, meso na žaru in številne druge kulinarične dobrote nam bodo zagotovo polepšale naše užitkov polne dneve. Dober tek in na zdravje!
raftanje
Varnost je pomembna. Zmeraj bolj.
V letih turbulentnih sprememb, ki pretresajo naš bližnji in daljni svet, je krvavo nasilje v posameznih državah postalo že stalnica. Zatorej je vprašanje varnosti zmeraj bolj občutljiva in pomembna tema, ko se odločamo za destinacijo naših dopustniških dni. In zakaj neki bi tvegali z odhodom v državo, kjer je varnost države vprašljiva, če pa nas že ob prečkanju naše južne meje čaka nadvse varna in prijazna država?
plavalka
Biti ležeren. »Hočem biti Dalmatin’c.«
Ko ste v službi sanjate, da bi imeli vsaj malo manj stresa, kajne? Ko ste doma, si želite vsaj malo več miru, kajne? In če se vsaj malo potrudite, to lahko tudi dobite. Zlahka, če se le odpravite na jug. Na hrvaško obalo, še bolje v Dalmacijo.

Tam boste jedli kosilo (po možnosti zdravo ribo, ki je še pred kakšno uro plavala v bližnjem zelenomodrem zalivu) nekje na prostem, zadnje koščke olivnega olja pomešanega s koščki peteršilja in česna boste presrečni zalili s kozarcem rdečega vina, za ležerno popoldne si boste privoščili še »zelo počasno« črno kavo, ki jo boste obogatili »s kozarčkom zdravilne travarice«.

In ko se boste proti večeru leno spraševali, kaj boste počeli naslednji dan … se ne boste obremenjevali.  Ker veste, da karkoli boste že pač počeli, boste počeli na tisti dalmatinski, »laganini«, način. Dalmatinski »lako ćemo«, nam namreč zlahka zleze pod kožo. Še več, popolnoma enostavno bi postali pravi ležerni Dalmatinci za vse življenje.

Foto, vse fotografije: Hrvaška turistična skupnost.

Lošinj, prestižni otok vitalnosti

Poletje je čas za poležavanje na plaži, uživanje ob predajanju morskim valovom, branje v senci borov  in srkanje ledene pijače za hlajenje razgretih teles. Večini nam pa tudi v drugih nepoletnih mesecih ustreza pobeg v toplejše kraje, kjer se lahko razvajamo v wellnes centrih, kjer se lahko martinčkamo na prijetno toplem sončku in pijemo kapučino v kavarnah ter opazujemo okolico ali se gibamo po svežem morskem zraku. Tudi preživljanje takšnih pomladnih, jesenskih in zimskih dni na morju nam nudijo domačini na otoku Lošinj.

 

Mali Lošinj, foto HTZ in Goran Razić
Mali Lošinj, foto HTZ in Goran Razić

Otok Lošinj ima sicer bogato turistično zgodovino, že davnega leta 1885 je bil na otoku zabeležen prvi turist; in sicer 21. januarja 1885.

Na otoku Lošinju se je najprej pojavil t.i. zdravstveni turizem, saj ima otok izredno zdravilno podnebje, ki blagodejno vpliva na dihalne poti in zdravi alergije. Že leta 1892 so ga razglasili za klimatsko zdravilišče in je bil priljubljena destinacija za avstro-ogrsko aristokracijo. Tudi danes je Lošinj znan kot klimatsko zdravilišče. Pomemben je predvsem za zdravljenje bolezni dihalnih poti in alergij.

Geografsko je otok Lošinj na severu Jadrana, v Kvarnerskem zalivu in spada v Primorsko-goransko županijo. Na otok Lošinj lahko pridemo preko Cresa, saj je Lošinj s premičnim mostom povezan s Cresom v naselju Osor, kjer se nahaja 11 metrov širok umetni kanal. Cres razpolaga z dvema trajektnima linijama na relaciji Brestova – Porozina (otok Cres) in Valbiska (otok Krk) – Merag (otok Cres). Ko priplujemo s trajektom do Cresa pa nas pot vodi čez pokrajino Cresa do Osorja.

Veli Lošinj, foto HTZ in Ivo Bioćina
Veli Lošinj, foto HTZ in Ivo Bioćina

Večji kraji na otoku Lošinj so:  Nerezine, Sv. Jakov, Ćunski, Mali Lošinj, Veli Lošinj. Bližnji sosednji otoki, na katere se lahko odpeljete na izlet z ladjico pa so: Unije, Srakane, Susak in Ilovik, vsak od njih ponuja kašno zanimovost, katere ogled ni za zamuditi, če na nahajamo na Lošinju.

Mali Lošinj se nahaja v zalivu, ob vsaki strani zaliva pa se razprostirajo stare vile in meščanske hiše, ki dajejo kraju poseben pečat in nakazujejo, da je avstro ogrska aristokracija  imela tod prijetna domovanja.  Ta zaliv je najbolj značilen po promenadi. Poseben vtis na nas pa naredijo v tem zalivu tudi  mogočne stare palme. V zalivu je pristanišče, kar pomeni da je Mali Lošinj tudi izhodiščna točka za izlete do bližnjih manjših otočkov, poleti pa se pogosto v tem pristanišču zasidrajo tudi jahte, ki jemljejo dih mimoidočim.

Spomladi 2016 pa so v Malem Lošinju odprli nov muzej v palači Kvarner, ki so ga v celoti posvetili Apoksiomnu. Apoksiomen je  2000 let stara bronasta skulptura antičnega grškega atleta. Skulpturo  je slučajno med potapljanjem odkril belgijski turist Rene Wouters leta 1999 v bližini otoka Lošinja. Po restavratorskih delih so 2006 razstavili skulpturo v Arheološkem muzeju v Zagrebu. Kasneje je bila razstavljena še  v Firencah, Londonu, Parizu in Los Angelesu. Skulptura  mladega atleta Apoksiomna pa je dobila dom v Malem Lošinju, v omenjeni palači, kar pomeni še dodatno pridobitev na področju kulturne dediščine in ponudbe na Malem Lošinju.

Mali Lošinj, foto HTZ in Ivo Bioćina
Mali Lošinj, foto HTZ in Ivo Bioćina

V neposredni bližini Malega Lošinja se nahaja zaliv Čikat, kjer je največ hotelov in tudi kampov. Zaliv Čikat je priljubljena destinacija tudi za družine, saj se v njem nahaja kar nekaj družinskih hotelov, poleg poznanih kampov. Od leta 2015 je zaliv Čikat bogatejši še za Aquapark Čikat.  Čikat zadovolji tudi zelo zahtevne goste kampov, saj v zalivu ponujajo tudi glamping kampiranje v luksuznih safari šotorih. Novost je tudi ponudba t.i. zimskega kampiranja.

Ob omembi Čikata pa ni za prezreti tudi veličastnega hotela Alhambra, ki velja za najbolj luksuzni hotel severnega Jadran in spada v kategorijo  Small luxury hotels (SLH). Hotel Alhambra je popolna replika izvirnika, poleg njega pa je kompleks povezan v celoto še s tremi prenovljenimi  avstro-ogrskimi vilami. V celoti pa je obnovljena tudi promenada, katere ureditvi so dodali futuristični pridih.

Veli Lošinj, čisto morje, foto HTZ in Ivo Bioćina
Veli Lošinj, čisto morje, foto HTZ in Ivo Bioćina

Veli Lošinj je slikovito mestece, ki je znano po zdravilnem podnebju in bujni vegetaciji, obdan  je namreč s starim borovim gozdom. Od Malega Lošinja je oddaljen cca 5 km in je povezan s čudovito pešpotjo, ki vodi po zalivčkih in je obdana z borovci. V središču Velega Lošinja je pestra butična ponudba hrane, pijače, trgovinic… V bližini pa se nahaja tudi obnovljen hotel, ki ima posebej t.i. »Vitality zone«, kjer si lahko privoščite različne tretmaje za pomlajevanje in premagovanje stresa, v vseh letnih časih.

Manjši kraji, ki se nahajajo še na otoku Lošinj so Nerezine, Sv. Jakov, Ćunski.

Nerezine se nahajajo ob vznožju hriba Osoršćica, ob morju pa sta dva večja turistična naselja, dva kampa in veliko apartmajev,  v katerih lahko preživite krasne dopustniške dni.

Sledi najmanjše naselje na otoku, to je majhna  ribiška vasica Sv. Jakov, ki se nahaja nad morjem, vas pa obkrožajo nasadi oljk, obala ponuja polno manjših peščenih zalivov.

Naselje Čunski je nastalu na bregu, v kraju se poleg  turizma ukvarjajo tudi s pridelovanjem olivnega olja, v kraju je oljarna Torać, ki ima še stari mlin za olive, ki se imenuje torać, zgrajen pa je bil okoli leta 1897.

Tri navedena naselja vam ponujajo mirnejše dopustovanje, če si pa vmes zaželite začutiti morski utrip mesta pa se lahko odpravite do  Malega in Velega Lošinja.

Ker je otok Lošinj dolg le 31 km, (njegova površina pa meri cca 75 km2) si lahko v kratkem čas  privoščimo ogled vseh večjih krajev.

Kolesarjenje, foto HTZ in Goran Razić
Kolesarjenje, foto HTZ in Goran Razić

Zanimivo pa je, da so kot najlepši meseci na Lošinju predstavljeni meseci od marca do maja, ravno zaradi lošinjske blage temperature zraka, bogastva vegetacije, ki v teh mesecih brsti in zraka, v katerem je čutiti prijetne aromatične vonje.

Otok Lošinj. Poleti, pozimi, za popolno sprostitev, za morski vrvež na promenadi, s peščeno plažo in skalnato plažo, s skritimi, divjimi zalivčki ali vrhunsko urejenimi plažami, v senci borovcev, s pomarančevci, limonovci, za tiste, ki prisegate na kampiranje in za petične goste ….. in še kaj.

Torej, priporočam vam, za telesni in duševni oddih, obisk otok Lošinj. Aromaterapijo boste zagotovo doživeli kar v naravi ob sprehodu po morskem zraku po poteh pod borovci. Oddih, pa naj bo daljši ali krajši, vam bo povrnil ali okrepil vašo vitalnost. Zagotovo drži, da se otok Lošinj z razlogom imenuje otok vitalnosti.

Cres je največji hrvaški otok

Morje v barvah od sinje do temnomodre in turkizne, prodnate in skalnate plaže, mestne plaže in skriti zalivčki, hladna  senca pod bori, promenada ob obali, ogromno kulinaričnih užitkov ob morskih specialitetah in poznani creški jagnjetini ter vrsta športnih aktivnosti, oziroma možnosti za gibanje. To je Cres.  

 

Cres. Foto: HTZ (Hrvaška turistična skupnost oz. zajednica) in Luka Tambaća
Cres. Foto: HTZ (Hrvaška turistična skupnost oz. zajednica) in Luka Tambaća

Ponuja enostavno vse, kar si želim, v času turistične sezone ali izven nje. Že kar nekaj let ga raziskujem in, ko že mislim, da sem ga dodobra spoznala, ugotovim, da je še vedno veliko neodkritega…. in zato me vedno znova privlači.

Ko se odpravljam na Cres, se odločam med dvema potema: ali uporabim  trajektno luko Brestova na celini ali pa Valbiska na otoku Krku.

Če si želim bolj adrenalinskega začetka počitnic z vožnjo po Cresu, se odločim za trajektno luko Brestovo, iz katere pridem do kraja Porozine na Cresu. Pot se najprej vzpne do vrha Cresa, nato pa sledi vožnja po ožji, starejši cesti po pobočjih Cresa in ob strmih obalah vse do odcepa do vasice Beli, kjer se cesta razširi in je prav prijetna. Tudi začetek te poti je slajši, saj se do Brestove na celini peljem čez mondeno Opatijo, kjer se še posebej rada ustavim v Kraševi slaščičarni. Okusi sladoleda so Kraševi: ob okusih griotte, bajadere ali jaffe borbončice kar zaigrajo.

Če pa si zaželim bolj »izi« varianto, z večino vožnje po avtocesti, oziroma po širših cestah, pa se peljem čez krški most in potem po otoku Krku do trajektne luke Valbiska in nadaljujem s plovbo s trajektom do Meraga na Cresu. Na tej poti je ponavadi več gneče, predvsem v turistični sezoni in še dražja je, saj je potrebno plačati mostnino za krški most, ki znaša par centov manj kot 5 evrov. Glede na to, da sem na dopustu, po navadi ne razmišljam o porabljenem času, saj mi že kar nekaj let tudi pot do končne destinacije predstavlja del počitnic. Pa kljub temu še informacija, da pri obeh poteh porabimo približno enako časa.

Lavanda. Foto: HTZ in Davor Rostuhar
Lavanda. Foto: HTZ in Davor Rostuhar

Sedaj smo na Cresu. Prav je, da najprej povem, da je Cres največji (405,70 kvadratnih kilometrov) in najdaljši (66 km) hrvaški otok in leži na severu Jadrana v Kvarnerskem zalivu. Šele zadnja merjenja iz leta 2006 so pokazala, da je nekoliko večji (405,70 km²) od Krka (405,22 km²). Upravno sodi v Primorsko-goransko županijo. Cres je bil nekoč z ozkim pasom zemlje povezan z Lošinjem, danes pa sta otoka Cres in Lošinj  povezana z manjšim mostom v kraju Osor. Na otoku se nahaja sladkovodno Vransko jezero. Najvišji vrhovi sestavljajo gorski greben na severnem delu otoka: Gorice (648 metrov nad morjem), Sis (638 mnm) in Orlinj (601 mnm).

Zgodovinski podatki, ki nam jih ponuja Wikipedia, so za Cres naslednji: najstarejše najdene človeške naselbine na otoku Cresu segajo v obdobje po drugi ledeni dobi, ko je bila gladina morja za okrog 96 m nižja od današnje. Otok je bil povezan s celinskim delom današnje Hrvaške. S taljenjem ledu (pred približno 25.000 leti) se je morje začelo dvigovati in na tak način je nastala večina hrvaških otokov. Proces dvigovanja morske gladine traja še danes. Prazgodovinske naselbine iz časa okrog 12.000 let pr. n. št. so našli na številnih predelih otoka, ki je bil v preteklosti povezan tudi z otokom Lošinj. Pred približno 2000 leti je bil v kraju Osor urejen prekop, ki je otoka razdvojil.

Lubenice. Foto: HTZ in Mladen Ščerbe
Lubenice. Foto: HTZ in Mladen Ščerbe

V antiki se je skupina 36-ih otokov, ki je vključevala Cres (z Lošinjem) in številne majhne otočke v njuni bližini, imenovala s skupnim imenom Apsyrtides. To ime izhaja iz ene od različic mita o Argonavtih, ki so kralju Eetu iz Kolhide ukradli zlato runo, tatovom pa je z ladjo sledil kraljev sin Apsirt. Ko je po dolgem zasledovanju dohitel Argonavte, ga je Medeja (njegova sestra) prepričala, da se je mirno sestal z Jazonom, vodjo Argonavtov, ta pa ga je zahrbtno ubil. Medeja je Apsirtovo telo razsekala na kosce in jih vrgla v morje. Iz njegovih udov in drugih delov telesa so nastali »Apsirtovi otoki«: Apsyrtides.

Lepote Cresa odkrivam že par let, saj se nanj vedno znova zelo rada vračam. Tako sem na Cresu obiskala že veliko krajev, plaž, gostišč… Ugotovila sem, da ima vsak kraj svoj čar in prav vsak je v meni pusti svoj pečat. Te pečate pa bom delila z vami.

Foto: HTZ in Luka Tambaća
Foto: HTZ in Luka Tambaća

Ko smo zapustili trajektno luko Porozina, se odpeljemo po cesti proti pobočju Cresa in po nekaj kilometrih prispemo do čudovite razgledne točke Beli ob vznožju hriba Sis, kjer je tudi odcep za eno najstarejših naselij na Cresu – kraj Beli. Beli vam postreže z ogledom ostankov iz rimskega obdobja, razvalin srednjeveške utrdbe, ruševin romansko – gorske cerkvice. Najbolj zanimiv je prostor na majhnem griču. Je tlakovan, saj spominja na dvorano, ki je obkrožena s kamnitimi stoli. Pod Belim je okoli 120 metrov visoka skalnata stena, ob kateri leži morje s pristaniščem in čudovito peščeno plažo. Zanimiva destinacija za enodnevni izlet.

Naslednji kraj je mesto Cres, ki je največji kraj  na otoku Cresu in tudi najpomembnejši turistični kraj na njem.

Cres. Foto: HTZ in Sergio Gobbo
Cres. Foto: HTZ in Sergio Gobbo

Mesto Cres radi poimenujejo tudi male Benetke, saj je v njem čutiti beneški pridih na fasadah stavb, mestnih vratih in ostali kulturno–zgodovinski dediščini, katere ni malo. V samo mestno jedro vstopimo skozi mestna vrata. Ohranjena so Severna in Južna mala mestna vrata, včasih pa je bil Cres obdan tudi z mestnimi zidovi. Med pohajkovanjem po starem mestnem jedru imamo možnost ogleda ohranjenih zanimivosti: okroglega kotnega stolpa, cerkve Sv. Marije Snežne, frančiškanskega in benediktinskega samostana, palače družine Petris, cerkve Sv. Marije Magdalene, stebra s kapitljem iz 7.– 8. stoletja.

Cres ima sodobno marino. Poleg  tega pa ima tudi t.i. mandrač. To je pristanišče v pristanišču, ki se zajeda v staro mestno jedro. V neposredni bližini starega mestnega jedra sta počitniško naselje Stara Gavza in kamp Kovačine, ki ponujata turistom vse, kar si sodoben turist tudi med dopustom želi.

Nošnja. Foto: HTZ in Sergio Gobbo
Nošnja. Foto: HTZ in Sergio Gobbo

Opomnila bi še na zanimivo kolesarsko in pohodno pot, ki vodi od marine naprej ob obali in ponuja poglede na mesto Cres z druge perspektive. Pot poteka v senci ob majhnih prodnatih zalivčkih in je delno urejena za kolesarje. Če pa nam ta pot ni  dovolj dolga, se  lahko odpravimo  peš še naprej in se ustavimo v kakšnem od prikupnih zalivčkov s prodnatimi plažami in uživamo.
Če na počitnicah radi odkrivate nove kraje, vam priporočam obisk naslednjih treh manjših naselij. Na poti iz mesta Cres naprej po otoku proti jugu se na desni strani nahajata vasici Lubenice in Valun, na levi strani pa Orlec.

Pa obiščimo najprej Orlec, ki je največja naseljena vas na otoku Cresu. Orlec je znan po tem, da poleg prebivalcev tam domujejo, oziroma gnezdijo, tudi beloglavi jastrebi.  Prav po tem je dobila vasica tudi ime – Orlec. Poleg orlov pa ima vasica še eno privlačnost, ki vam jo bom zaupala. Sledite le mojim navodilom. Predlagam, da avto pakirate na parkirišču na levi  strani vasice in se z nahrbtnikom, v katerem imate ledeno mrzlo pijačo in hrano, spustite peš  po hribu. Po par ovinkih boste pod seboj že zagledali sanjski zalivček. Ko boste po približno 10  minutah prišli do zalivčka, boste navdušeni nad kristalno čisto morsko vodo in majhno prodnato plažo. Zame je to enostavno raj – plaža Mali Bok.

Nad zalivom pa lahko občudujete še prelete orlov, katerih ni težko opaziti, saj na svojo navzočnost opozarjajo z glasnim oglašanjem. Veličastne so te velike ptice, ki jadrajo in jadrajo. Ker verjamem, da ste tudi vi navdušeni nad zalivčkom in se vam ne da takoj vračati nazaj, pa si privoščite še pijačo in malico iz nahrbtnika. In uživajte!

Na drugi strani otoka se nahajata vasici Lubenice in Valun.

Lubenice. Foto HTZ in Damir Fabijanić.
Lubenice. Foto HTZ in Damir Fabijanić.

Z glavne ceste, ki vodi tudi do Valuna, zavijemo že prej levo proti vasici Lubenice in potem naprej po vijugasti ozki cesti skozi pastirske stane, vse dokler ne pridemo do Lubenic, ki so zrasle na pečini 378 metrov nad morjem na zahodnem delu Cresa. Pod pečino se skriva zelo znana plaža Lubenice. Do nje lahko pridete po dveh poteh: po kopnem ali po morju. Po kopni poti se lahko pohodniško obuti spustimo iz vasice po precejšnji strmini navzdol, seveda s hrano, pijačo in senčnikom ali vsaj pokrivalom, saj sence na plaži ni kaj dosti. Lahko pa na plažo pridemo tudi po morju s čolnom.

Obenem lahko obiščemo še sosednje osamljene plaže, ena le-teh nam ponuja tudi vstop v Plavo Špiljo. Če vam na izletu po kopnem ni cilj prekrasna plaža Lubenice, ampak kamnita nostalgična vasica, se le sprehodite po njej in uživajte v čudovitem in širnem razgledu na zaliv in morje, pa tudi ob dobri kapljici vina in prigrizku v manjših gostilnicah.

Če na glavni cesti ne bi zavili levo proti Lubenicam, bi prispeli v ribiško naselje Valun, v katerem najdemo majhne restavracije, v katerih ponujajo odlično hrano, predvsem odlično pripravljene morske specialitete. Pri vstopu v sam kraj vas poleg dobrodošlice na tabli pozdravijo tudi z desetimi zapovedmi,  ki veljajo v kraju. V Valunu sta dve prodnati plaži, ena ob apartmajih in druga pri manjšem kampu Zdovice.

Ovca. Foto: HTZ in Goran Razić.
Ovca. Foto: HTZ in Goran Razić.

Vrana in Vransko jezero sta creški znamenitosti na približno sredini otoka. V bližini vasice Vrana, ki je bila nekdaj poštna postaja, leži sladkovodno Vransko jezero, ki predstavlja izredno pomemben izvir pitne vode, s katerim se oskrbuje cel otok. Vransko jezero je zaščiteno in dostop do jezerske obale je brez dovoljenja prepovedan. Njegova voda je vrhunske kvalitete in spada med najčistejše vode na območju Evrope.

To izjemno jezero je široko 1,5 kilometra in dolgo 5,5 kilometra ter bogato s sladkovodnimi ribami, kot so ščuke, krapi in linji. Najgloblji del jezera je 61 metrov pod morsko gladino. Jezero vsebuje več kot dva milijona kubičnih metrov sveže vode. Vransko jezero obkrožajo hribovja, ki imajo okoli 400 do 500 metrov nadmorske višine.  Izvir tega naravnega jezera še vedno ni znan, obstaja več teorij o pritoku vode na otok Cres, pa tudi številne legende o njegovem izvoru ter o bitjih, ki živijo v njem in v bližnjih jamah.

Tramuntana. Foto: HTZ in Goran Razić.
Tramuntana. Foto: HTZ in Goran Razić.

Naslednje naselje se imenuje Martinšćica, manjša ribiška vasica, ki ima zame poseben čar. V njej sem tudi nastanjena in je izhodiščna točka za moja raziskovanja otoka Cresa. Ni pa nujno oditi v druge kraje, saj mi že sama Martinšćica ponuja prodnate in skalnate plaže s kristalno čistim morjem in senco pod borovci.

Tu je tudi  možnost kampiranja v kampu Slatina, ki je v njeni neposredni bližini, pa seveda dobre restavracije z odlično pripravljeno morsko hrano. Priložnost, da tudi med dopustom obujem pohodne čevlje, je že pri bližnjem hribu Babino ali Sv. Kuzmi, kamor se rada odpravim. V bližini sta tudi turistični naselji Zaglav in Miholašćica,  kar pomeni, da je tod speljana tudi promenadna pot. V mesecu avgustu pa od povsod  privablja goste znana Ribarska noč v Martinšćici.

Potopljena ladja. Foto: HTZ in Indux Media.
Potopljena ladja. Foto: HTZ in Indux Media.

Osor je kraj, kjer se s premičnim mostom povezujeta otoka Cres in Lošinj. Med njima je 11 m širok kanal in most  predstavlja edino povezavo med otokoma. Osor je znan tudi kot mesto muzej in je pomemben turistični kraj, saj ima bogato kulturno in naravno dediščino. Največje znamenitosti Osorja so Osorska katedrala iz leta 1498, ki je danes župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, zvonik katedrale iz leta 1575, antični mestni trg z mestnim muzejem in škofovskim dvorom, benediktinska opatija in cerkev sv. Petra iz 11. stoletja, gotska kapela sv. Gavdencija iz 14. stoletja in še kaj.

V škofovski palači ima svoje prostore Muzej sakralne umetnosti. V poletnem času v kraju poteka vsakoletni glasbeni festival Osorski glasbeni večeri. Ponuja bogato kulinarično ponudbo. Možne so namestitve v zasebnih apartmajih, v Osorju pa je tudi kamp Bijar, iz katerega vodi pot še do kampa Punta Križa.

Foto HTZ in Goran Razić.
Foto HTZ in Goran Razić.

Geografsko smo prispeli od severa do juga in tako do konca Cresa. Omenila bi še, da se v primeru, ko imate lasten čoln ali si ga izposodite pri lokalnih ponudnikih, lahko odpeljete še do bližnjih otočkov s peščenimi plažami, kot so npr. Zeće v bližini Martinšćice in uživate v ribolovu. Veliko je tudi možnosti za enodnevne izlete, saj vas lastniki ladjic vabijo na izlete na sosednja otoka Unije in Susak.

Poleg vsega opisanega pa vam Cres ponuja še več skritih zalivčkov s kristalno čistim morjem, še več krasnih senčk pod bori, še več gostišč z okusno morsko hrano, in še več…. Samo odkriti jih je potrebno. Zagotavljam pa vam že sedaj, da res drži že znani (»angleški«) rek za otok: »No stress on Cres«. Zatorej si na vprašanje: Naj doživljam vsakdanji stres? kar odgovorite: Ne, hvala, rajši grem na Cres! Verjemite mi, ne bo vam žal.

 

Vir, majhen otok – krasne plaže

Presenečeni boste, koliko zanimivega je na dobrih 22 km2, kolikor meri otok Vir.  Je eden od 300 otokov in otočkov Zadarskega arhipelaga. Kljub temu, da je relativno majhen, pa je med 1.186 otoki  in čermi na Hrvaškem vseeno kar dvajseti po velikosti in osmi med Zadarsko otoško skupino.

Skoraj 300 sončnih dni in 2.450 ur sijanja sonca letno je tisto, kar nas na Vir pritegne tudi izven glavne sezone. V poletnih mesecih je povprečno le 5-6 dni deževnih, v glavni sezoni pa še pol manj.

jadranje.htz
Foto: HTZ (Hrvaška turistična skupnost)

Otok Vir, po italijansko Puntadura, vas bo očaral, pa najsi ga obiščete sami, v paru, z otroki ali s prijatelji. Vse vam bo ugajalo: sonce, toplo morje, jadranje, privlačne plaže, lepa pokrajina, živahni lokali in morska hrana – sveža, da bolj ne more biti. In prav zato, ter obenem prijetne atmosfere majhnega mediteranskega mesta, je priljubljenost Vira v zadnjih par letih astronomsko poskočila. Samo lani, v 2015, so imeli 1 milijon turističnih nočitev.

Otok Vir je večinoma kamnit, razen manjšega dela na severovzhodu, kjer se plaža blago spušča proti morju in je pokrita s finim peskom. Podnebje je mediteransko s toplimi in suhimi poletji ter blagimi in relativno deževnimi zimami, zaradi česar je tu bujno mediteransko rastje: dišeč lovor, mogočni borovci, razcveteli oleandri, vitke ciprese, nežen tamaris in omamno dišeča kadulja, rožmarin in sivka. Morje je poleti zelo toplo in prijetno za kopanje. Otok Vir je večinoma poraščen z oljkami in smokvami, ki prehajajo v gost borov gozd, zato boste zagotovo uživali tudi v sprehodih po naravi.

Od otoka Paga na severovzhodu ga loči 0,7 navtične milje širok kanal Nove Povljane.  S celino je od leta 1976 povezan z atraktivnim mostom, ki je zgrajen na enajstih stebrih nad tri metre globokim in tristo metrov širokim prelivom Privlački gaz. Tako otok pravzaprav ni več otok, ampak del celine ter ponuja vse prednosti tako otoka kot kopnega. Plitvino so v času Avstro-Ogrske poglobili, da so omogočili plovbo manjšim ladjam.

Otok je dolg 10 in širok do 4 km ter spada v severni del srednjega dalmatinskega otočja. Njegova obala je dolga skoraj 32 km, ki pa večinoma ni razčlenjena, še najbolj na severnem delu otoka, predvsem zaradi sestave tal in delovanja morja. Zaradi primernih globin v Virskem morju ob Viru vodijo važne pomorske poti proti Rijeki, Italiji, Zadru in jugu Hrvaške. Zato so na zahodnem delu otoka zgradili svetilnik, kjer romantiki najraje uživajo v sončnem zahodu.

Vir obkrožajo otoki Pag, Maun, Planika, Olib, Ist, Molat, Sestrunj, Rivanj in Ugljan.

Otok Vir je od Zadra oddaljen 26 km, po morski poti pa 15 navtičnih milj. Najlažja pot na Vir je iz Maribora ali Ljubljane (3,5h – 4h) po avtocesti proti Zadru, izvoz Nin – Privlaka.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Vetrovi na Viru so njegova največja klimatska značilnost.

Pozimi pihata severnika: burja in tramontana. Jeseni in pozimi sta pogosta tudi jugo in levanat. Spomladi zapiha zahodnik: maestral, ki je tudi glavni in osvežujoči veter, ki blaži poletne temperature in ustvarja odlične pogoje za jadranje in surfanje. Bližina severnega in južnega morja otoka omogočata kopanja tudi pri poletnih vetrovih: ko piha jugo, na severnih in ko piha burja, na južnih plažah.

Majhen otok – krasne plaže.

Najlepša plaža je v zalivu Duboka draga, na SZ delu otoka. Neokrnjena narava in kristalno čisto morje v kombinaciji z nepozabnimi rdečimi stenami vas bodo osupnile.

Zelo priljubljene so tudi plaže Miljkovica in Donja Prezida. V zalivu Sapavac, blizu trdnjave Kaštelina, se v spokoju borovega gozda nahaja plaža, bogata s peloidnim blatom, ki ima zdravilne učinke pri revmatične bolezni, zato to plažo priporočamo tudi starejšim.

Takoj poleg otoka Vira se nahaja zanimiv otoček Školjič, ki je bil nekoč v času oseke s posebno potjo spojen z Virom in bil njegov sestavni del. Prekrit je z dišečimi borovci, krasi pa ga dolga peščena plaža, zaradi katere je še toliko bolj privlačen.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Turistična ponudba Vira je sestavljena izključno iz privatnih apartmajev in sob ter apartmajskih hiš, ki imajo pogosto lastne priveze za čolne in manjše ladjice. Hotelov na otoku ni, zato je doživetje otoka toliko privlačnejše in pristnejše.

Restavracije in bari s senčnimi terasami, znamenite konobe, disco-klubi, domača folklora ter različne zanimive stojnice, ambulanta, lekarna, pošta, turistična agencija, menjalnice, najemi čolnov, skuterjev, bogata zelena tržnica in ribarnica, predstavljajo kvalitetno in privlačno turistično ponudbo otoka.

Različni izdelki iz blaga, školjk in sivke, ki jih med poletno sezono prodajajo po stojnicah, so pomemben vir zaslužka za domačine. Dalmatinska kuhinja ima, kakor vse druge, svoje posebnosti. Dominirajo seveda morski sadeži, ki se pripravljajo na mnogo načinov. Na voljo so številne pojedine iz rib in školjk, običajno pripravljene na žaru in postrežene s česnom, limono, blitvo in krompirjem.

Vredno je poskusiti dalmatinsko specialiteto škampe v buzari (počasi kuhani škampi v paradižnikovi omaki z dodatkom čebule in zelenjave) ali pa na zraku posušen dalmatinski prekajeni pršut s paškim sirom. Mesne jedi na otoku Vir se pripravljajo nekoliko drugače, kot v notranjosti Hrvaške, zaradi specifičnosti podnebja in bogastva dodanih domačih začimb.

Kamnita severozahodna obala otoka se ponaša z bogato morsko floro in fauno, zato je to izredno priljubljeno potapljaško področje za ljubitelje morskih globin.

Številni zalivi in zalivčki s pristanišči ter sidrišči omogočajo navtikom varen pristan in postanek na njihovi poti med verigo 300 otokov, med katerimi je tudi narodni park Kornati.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Raj za kolesarje in pohodnike.

Vir nima razvejane cestne mreže. Izleti z avtomobili niso najbolj primerni, kajti na otoku ni dosti asfaltnih cest in bi se lahko vozili le po grbinastih poteh. Vseeno pa si kar nekaj zanimivih razglednih točk na otoku lahko ogledate tudi z avtomobilom, kar bo všeč tudi bolj lenobnim.

Na splošno je za pohodnike in kolesarje na otoku dobro poskrbljeno. V turističnem centru v mestu Vir vam bodo prijazno svetovali glede raznih pohodniških in kolesarskih poti in razgledniške točke, ki so prepredene po vsem otoku in ponujajo slikovite poglede na otok in morje ter okoliške otoke. Ob lepem vremenu lahko iz najbolj priljubljene razgledne točke na hribu Sv. Juraj (Bandira 112 m) pogled sega na celoten gorski venec Velebit, na jugu pa vse do Zadra in dlje.

Otok Vir je idealno mesto za različne izlete oziroma kolesarske ture. Na otoku najdemo številne majhne, predvsem skalnate zalive, primerne za kopanje.  Skratka, po stranpoteh otoka Vira boste zagotovo uživali in to le nekaj minut od turističnega vrveža.

Odlično izhodišče za izlete.

Otok Vir predstavlja zaradi svoje odlične povezanosti s kopnim odlično izhodišče za izlete. V sami bližini (12 km) se nahaja kraljevsko mesto Nin z najmanjšo katedralo na svetu. Najbližje večje mesto je Zadar (26 km) z antičnimi ostanki rimskega Foruma, pa modernimi morskimi orglami in Pozdravom soncu. Blizu je otok Pag (po cesti je do mesta Pag 70 km). Malo dalje vas pričakujejo narodni parki in naravni parki, ki so obkrožili otok Vir: Telašćica, Kornati, Paklenica (72 km), Krka in Plitvička jezera (175 km). Do Dubrovnika je že malo dlje, 394 km.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Otok Vir ima samo tri večja naselja.

Vsa so ob morju, okoli njih pa se nizajo številni zalivi in plaže.

Vseh prebivalcev je na otoku okrog 1.600. Center otoka je v istoimenskem mestu Vir, ki leži ob zalivu Šapavac. Tu je že dokaj hrupno vzdušje, v pristanišču pa še posebej.

Naselje Ložice na severovzhodni obali se je razvilo v pravi turistični kraj. Ob Rastavcu najdemo lepe zalive, primerne za kopanje, kot npr. Duboka Draga, ki ga obdajajo rdeče peščene skale.

Dosti bolj romantično je mestece Torovi, ki leži poleg Vira. Stare kamnite hiše, vinogradi, vrtovi ter kamnite obrambne stene nam še vedno lahko pričarajo vtis o nekdanjem življenju na otoku. S hriba vodi lepa pot do morja, ob dobrih vremenskih razmerah lahko vidimo vse do sosednih otokov Ugljan, Rivani, Molat in Ist.

 Kraški otok.

Otok Vir je tipičen primer kraškega otoka, kjer je zaradi sekanja gozdov, ki so ga nekoč popolnoma preraščali ter požiganjem zaradi živinoreje in poljedelstva (predvsem v 20. st.), nastala erozija tal, s tem pa še potenciranje klimatskih vplivov. Ti so posebej izraziti zaradi severnih vetrov – burje in tramontane, ki na tla nanašata veliko solne meglice. Gozdni pokrov sestavljajo predvsem mediteranski hrast in borovci, pa tudi gaber ter praprot in grmovnice kot so robidnice.

Na Viru so še vedno zelo pogoste mediteranske kulture, med katerimi sta najpogostejši vinska trta in fige, v zadnjih letih pa se zapuščene površine zasajajo z oljkami, za katere so nekoč domnevali, da zaradi burje in slanega pršca ne bodo uspevale. Zaradi raznolikosti tal in rastlinskega pokrova ter vode je otok ugoden za življenje in pogosto vas lahko na sprehodu po stranpoteh zmotijo divji zajci, jerebice, fazani ter poljske miši. Ob obali je precej galebov.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

 Malo zgodovine.

Na prvi pogled neprijazen otok je bil naseljen že v prazgodovinskem času, kakor nam dokazujejo ostanki ilirskih zgradb in grobov. Najstarejši hrvaški spomeniki kulture so ostanki gradinskih naselij na hribu Sv. Juraj (Bandira 112m) in Gradina na severnem delu otoka ter razvaline 700 let stare kapelice sv. Jurij.  V zgodovinskih dokumentih se Vir prvič omenja leta 1069 v v darilni listini enega izmed hrvaških kraljev, znanem pod nazivom Mare nostrum Dalmatikum. Otok Vir se tu omenja z imenom Ueru oz. Veru, kar je staro mediteranskega izvora in je pomenilo pašnik.

Tudi v naselju Vir so odkrili ostanke temeljev predromanske cerkvice sv. Nikole, na pokopališču pa stoji romanska cerkvica sv. Ivana iz 12. – 13. stol. Nekaj časa je bil pod oblastjo madžarsko-hrvaških vladarjev, nato pa do prehoda Nina pod zaščito Benetk. S prihodom Turkov leta 1500 na področju Nina nastane poseben mejni pas Beneške republike, ki je trajal skoraj 200 let.

Leta 1502 se v Benetkah celo razpravlja ali bi porušeni Nin obnavljali ali bi zgradili utrdbo na Viru. Verjetno so se takrat odločili za gradnjo nove utrdbe na Viru, njeni ostanki pa so delno ohranjeni še danes na obali, nedaleč stran od pokopališča in dveh stolpov iz 13. in 14. stoletja.  Beneška utrdba  iz 17. stol., ki jo prebivalci Vira imenujejo Kaštelina, je služila obrambi pred Turki in Uskoki, vojnim posadkam beneške uprave in kot zaklonišče maloštevilnemu prebivalstvu Vira in ninskega okraja v slučaju napada ter za zaščito pred gusarji.

Kaštelina, foto: HTZ, Sergio Gobbo
Kaštelina, foto: HTZ, Sergio Gobbo

V 17. stoletju se močno razvije živinoreja, pri tem pa se zaradi pašnikov krčijo in požigajo večji predeli gozda. Prebivalci manjših zaselkov se zaradi vedno večje potrebe po pašnikih selijo v večje vasice. Augusta Obradović leta 1908 otok proda tlačanom oz. otočanom. Ti leta 1912 poglobijo ˝Privlački gaz˝ in ogradijo pašnike, tako da otok pridobi značilno podobo, ki je vidna še danes. Močno se razvije tudi poljedelstvo, predvsem pridelovanje ječmena, riža, ovsa, koruze in pšenice ter vinogradništvo. Razvito je ovčarstvo, prebivalci pa na otoku pridobivajo tudi pesek. Med obema vojnama se Virani začnejo ukvarjati še s pomorstvom in mnogi se kot pomorščaki vkrcajo na prekooceanske ladje.

Po II. svetovni vojni Vir doživlja ekspanzijo prebivalstva, veliko jih kasneje emigrira v inozemstvo. Mladi odhajajo na izobraževanje v druga mesta, mlade družine pa se izseljujejo v glavnem v Rijeko in Zadar. Veliko število pomorščakov ostane v Ameriki, na otoku pa ostanejo v glavnem žene pomorščakov z otroki in starejši. Obdelovalna zemlja in živinoreja se zapuščata, obdelujejo se le vinogradi in vrtovi.

˝V zadnjem trenutku” pride do izgradnje mostu, ki otok Vir prek ˝Privlačkog gaza˝poveže s kopnim. Most je takrat upravičeno, dobil ime “Most življenja”. Od njegove otvoritve leta 1976 se pričenja novo obdobje otoka. Razvijati se je pričela turistična infrastruktura, ki iz leta v leto privablja vedno več turistov. In ti na otoku Viru uživajo življenje »na polno«.

Foto: HTZ
Foto: HTZ

Ste se prišli kopat ali gledat TV?

Darko Kontin iz Iznajmljivači 2.0 opozarja: Televizija, internet in klimatizirani prostor morajo postati standard za vsak apartma, ki želi oglaševati svoje zvezdice.

Pred kakimi petnajst leti sem šel z družino na morje. Starši, sestra (takrat štiriletna) in jaz (takrat osemletnik) smo sedli v avto in šli proti Njivicam na Krku, če me spomin ne vara. Nismo imeli rezervacije, temveč smo se vozili po mestu in iskali znameniti »Zimmer frei«.

Tako smo parkirali na nekem dvorišču in izstopili iz avta, k nam pa je pristopila lastnica apartmaja.  Dober dan, dober dan, kaka je cena, to in ono,… In tik preden se je oče dogovoril za namestitev, je še vprašal, če je v apartmaju televizor.

Pa kaj vam bo televizija, prišli ste se kopat! – je odgovorila lastnica, vsa zaprepadena, kako to, da se tile turisti ne želijo takoj vreči v morje, temveč celo mislijo na televizijo! S tem apartmajem ni bilo nič, Na svidenje in smo šli naprej.
kopalka v čolnu

Kje je bil problem?

Prišla je družina z dvema otrokoma, ravno v taki starosti, ko bi lahko 24 ur na dan buljila eno in isto risanko, vsak dan znova (no, prav, to lahko tudi danes, pri več kot dvajsetih letih, ;))  in ki sta utrujena po celem dnevu, preživetem na plaži ter je TV verjetno edini izum moderne dobe, ki ju lahko zadovolji. Da ne omenjam tega, da otroci v enem dnevu izredno težko  spremenijo svoje navade ter se iz stanovanja s televizorjem preselijo v apartma brez TV in to kar za 10 dni. Ne govorim o odvisnosti, veste tudi sami, da vam TV manjka. Torej, predpostavimo lahko, da je TV ena od pomembnejših stvari v ponudbi vašega apartmaja.

Drugi problem je bilo stališče lastnice. Kaj vam pa bo TV? Draga gospa, zakaj pa vi predvidevate, da smo prišli samo in edino na kopanje in da bomo na plaži preživeli dan od 7.30 do 20.30 ter nato takoj odšli spat? V primeru dežja bi bili vsaj dva dni v apartmaju. Kjer bi buljili v steno? Danes, ko o tem razmišljam, se na nek način počutim prizadet – če bi mi bilo samo do kopanja, bi lahko ostal doma v kadi. Tako pa pridem za 10 dni in sem pripravljen tudi plačati za spremembo okolja, počitek, uživanje, ne pa samo za namestitev po kopanju. V tem trenutku bi se zagotovo počutil dobesedno kot samo še ena številka v nizu te sezone, kar je za gosta zelo slab občutek.

Za primerjavo, že leta hodi moja družina k lastniku, ki vsakemu gostu pripravi popolnoma brezplačno fino večerjo, z obilico sveže ulovljenih morskih rib, ogromnih lignjev in podobno. Zagotovo se bo gost bolje počutil v takem okolju, ko  mu pokažete, da vam je mar zanj in da ga niste samo sprejeli v apartma, on se pa »naj samo lepo kopa«.
krmilo

Rešitev

Torej, tako je – lastniki, če jih še nimate, nabavite TV. Poskrbite, da so naši kanali dobro vidni, uvedite satelitsko, plačljivo TV, karkoli. DVD player, zakaj pa ne? Ni vam potrebno ravno kupovati 50 centimetrov velike plazme, vendar se da za približno nekaj sto evrov nabaviti pošten TV in spremljajočo tehniko, in verjemite – ta investicija gostom mnogo pomeni.

Ne predvidevajte, česa si gostje želijo in jim s ponudbo ne vsiljujte svojega mnenja. Gosti niso prišli, da se prilagodijo vam, temveč ravno obratno. Vi se morate prilagoditi njim. Zato raje vprašajte in postopno prilagajajte svojo ponudbo njihovim zahtevam.

apartmaji, apartmani Meni osebno sploh ni do morja, skopam se enkrat ali dvakrat in mi je dovolj, nisem ljubitelj letnih dopustov, kjer se vsako jutro spodbuja odhod na plažo. Raje bi šel za par dni v apartma in bil tam samo zaradi spremembe okolja. Nekdo bo odhod na morje izkoristil za raziskovanje otoka, za planine, nekdo bo šel vsako jutro v mesto na kavo, v restavracijo na kosilo, užival v dalmatinski hrani in podobno. In gledal bo TV.

Podobno je s klimatskimi napravami. Že zdavnaj so minili časi, ko se je na ta dragoceni aparat gledalo kot na luksuz in statusni simbol. Namestite jo v vsako sobo v apartmaju in pika, brez kompromisa. Ko se gost po vročem in soparnem dnevu vrne s plaže, je najmanj, kar mu je potrebno, še vročina v apartmaju, oken pa ne sme odpreti, ker ga bo napadla gomila komarjev. Da, obstajajo tudi tiste tablete in spirale proti njim, vendar s tem ne rešite problema.

Klima prav tako gostu veliko pomeni, ko ga na plaži opeče sonce, pa težko spi, peče ga hrbet, vse ga boli, pa še vroče je. Verjemite, to sem skusil na lastni koži.
igrala na plaži

  1. stoletje

Prihajamo do nečesa, kar morajo naši lastniki šele sprejeti – internet. Ponovno poudarjam, ne predvidevajte in ne obsojajte kogarkoli, ki na letni dopust vzame s seboj prenosnik in želi biti on-line. Dandanašnji so službe drugačne, mnoge se opravljajo izključno preko interneta in ob neprestani dosegljivosti, pa se je malo težje samo »odklopiti«. Letos sem temu vsaj kolikor toliko sledil z on-line aktivnostim, malo zjutraj, malo zvečer in je nekako šlo.

Da pa bi bil lahko on-line, potrebujem povezavo z internetom, ki si jo bom zagotovil z mobilnim internetom, ali pa bom imel v apartmaju Wi-Fi. Seveda bom raje izbral drugo možnost. Napeljite ADSL v apartmaje, vzemite predplačniško razmerje na flat paket in dajte gostom geslo za omrežje. Hvaležni vam bodo do smrti.

Naj vam ne pade na pamet internet še posebej zaračunati. Flat ADSL ni drag in hinavsko bi bilo gostom kratiti to možnost njegovega koriščenja. Poseben primer so gosti, ki so resnično zagrizeni koristniki interneta in bodo raje na hodniku, kot pa da so brez interneta  :).

In tako se vračam h gospe iz začetka zgodbe – ne predvidevajte, zakaj je gost tukaj in se ne čudite, če kak dan ne gre na plažo. Danes imajo otroci prenosne računalnike, želijo ostati s stiku s prijatelji preko Facebooka, se pravi – internet je postal del njihovega življenja, enako, kakor je bilo to tudi s TV.

Raje ga ponudite in omogočite gostu dodatno udobje pri njegovih navadah, namesto, da ga silite na naglo prilagajanje okolici, ki mu najverjetneje ne bo ljuba – pa imejte to za razvajenost ali »meščansko« vzgojo, če želite, vendar bi morali televizija, internet in klimatizirani prostor postati standard za vsak apartma, ki želi oglaševati svoje zvezdice.
privez za čolne

In za konec, Finska je uvedla internet kot ustavno pravico za vse svoje državljane, zakaj torej  hrvaški turizem tega istega ne bi mogel omogočiti vsakemu svojemu turistu?

Avtor teksta: Darko Kontin
Darko Kontin je lastnik apartmajev, lastnik spletne aplikacije za upravljanje z apartmaji ter urednik bloga Iznajmljivači 2.0.

Hrvaški turizem bo letos rušil rekorde

Ne verjamete? Jaz verjamem. Vas zanima, zakaj tako mislim in zakaj bodo letos hrvaški turistični delavci po koncu poletne sezone zasluženo pili šampanjec zmagovalcev?

Iščete apartma v mestu Pag? Priporočamo: Villa Andreja

Za začetek poglejmo lansko rekordno leto in številke, ki jih mora hrvaški turizem letos preseči. Na Hrvaškem so lani, torej leta 2015, našteli rekordnih 14,15 milijona turistov in 78,57 milijona prenočitev.
plaža
Slovenci se lahko pohvalimo, da smo bili po številu obiskov in prenočitev drugi med tujimi gosti, takoj za Nemci. Slovenskih turistov je bilo lani na Hrvaškem 1.265.792, kar je bilo za šest odstotkov več kot v letu 2014. Obenem so ustvarili 8.141.973 nočitev, kar je zvišanje za skoraj 4,6 odstotka glede na leto pred tem. Delež slovenskih nočitev v seštevku vseh lani ustvarjenih presega 10 odstotkov, kažejo podatki hrvaškega ministrstva za turizem.

Več kot 21 odstotkov vseh nočitev ali več kot 16,72 milijona so prispevali turisti iz Nemčije. To je bilo za 6,6 odstotka več kot v letu 2014. Nemških obiskov je bilo več kot 2,15 milijona ali za 6,3 odstotka več kot leta 2014. Za Nemci in Slovenci so sledili Avstrijci, Čehi in Italijani. Turisti iz omenjenih držav so pri naših južnih sosedih lani ustvarili več kot 52 odstotkov vseh lanskih nočitev.

Hrvaških, torej domačih, turistov je bilo 1,41 milijona, ustvarili so več kot sedem milijonov nočitev. To pomeni, da so bili domačini najštevilčnejši za Nemci, po številu nočitev pa so zaostali za Nemci in Slovenci. Na Hrvaško v večjem številu prihajajo tudi turisti iz dežel, ki niso ravno tradicionalno najmočnejše. Opažajo namreč rast počitnikarjev iz Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Romunije, Španije in Madžarske, tudi zato, ker imajo dobre letalske povezave z nekaterimi izmed njih.
morje

Nemci ostanejo najdlje na dopustu. Razpredelnica nočitev in prihodov pa pokaže tudi to, da si najdaljši dopust na Hrvaškem privoščijo Nemci s 7,6 dneva, najmanjšega pa Italijani s 4,9, Slovenci so na lestvici zelo visoko, saj so na Hrvaškem v povprečju 6,6 dneva. Roko na srce, ob tem je priznati, da Slovenci dosegamo tako odlične rezultate tudi ali predvsem zaradi tega, ker imamo številni Slovenci na Hrvaškem svoje nepremičnine (vikende).

Število vseh turistov se je na Hrvaškem v primerjavi z letom prej (torej leta 2014) povečalo za 18 odstotkov, število nočitev pa za 11,5 odstotka.

Povejmo, da ima Hrvaška preko 110 milijonov kvadratnih metrov nastanitvenih kapacitet. V prid turističnim delavcem (in predvsem njihovemu zaslužku) pa ne govori dejstvo, da od tega odpade le do 20 odstotkov na hotele, veliko večino »postelj« torej najdemo pri zasebnikih oziroma apartmajih. Baje je družinskih enot, če jih lahko tako imenujemo na Hrvaškem čez 70.000, zagotovo pa predstavljajo najmanj (!) 50 odstotkov vseh nastanitvenih zmožnosti. Če vemo, da ima Italija čez 50 odstotkov vseh svojih prenočitvenih zmogljivostih v hotelih, Francija pa to številko še presega, potem je mnogo lažje razumeti, zakaj Hrvaška v povprečju dnevno po turistu zasluži le okrog 150 evrov, Francija pa kar čez 400 evrov.
potopljena ladja
Noro, kajne? Pomeni pa ta podatek za Hrvate dodaten izziv, saj so spoznali, da imajo ob pospešenem vlaganju v turizem še mnogo več priložnosti. Ob tej naj dodamo, da »kockasti« turizem v hrvaško gospodarstvo prispeva okrog 17 odstotkov vsega denarja, ki zaokroža hrvaški BDP. V prejšnjem letu je hrvaški turizem prislužil okrog 8 milijard evrov (kar je, če se ne motim, že skorajda celoten letni slovenski proračun!).

In zakaj lahko Hrvati pričakujejo rekordno turistično leto?

Priznajmo. Hrvaška je zelo lepa (njeno morje pa še posebej) ter ponuja (skoraj) vse kar povprečen turist potrebuje. Zmeraj bolj drži, da je (evropskim) turistom všeč, zelo simpatičen dalmatinski temperament in zelo ležeren stil življenja. Zmeraj bolj velja: turisti sanjamo o lagodnem življenju v Dalmaciji. Tudi pečena riba in kozarec rdečega vina na mizi dodata nekaj plusov hrvaški turistični ponudbi.

Za nas, Slovence, pa še posebej velja, da nam je hrvaška obala zelo blizu, zanemarljiva pa ni niti naša tradicionalna navezanost na počitnikovanje na jadranski obali. »Vse, kar si Slovenci želijo, imajo pred vrati,« je nekoč izjavil nekdo na hrvaškem ministrstvu za turizem. In ni se motil. Nikakor. Kakor se ne motijo številni (denarni) preračunljivci, ki so že zdavnaj izračunali, da je dopustovanje na Hrvaškem za povprečnega Slovenca, ki si želi solidnih turističnih uslug, zagotovo najcenejša izbira.
ribe in vino

Tudi geopolitične razmere so hrvaškemu turizmu samo v velik prid. Zaradi negotovih družbenih razmer v Grčiji in zaradi strahu pred novimi terorističnimi napadi v Egiptu, Tuniziji ter Turčiji se (predvsem evropski) turisti ozirajo po mnogo varnejših turističnih destinacijah. Tudi žalostni teroristični dogodki v Parizu naj bi precej zmanjšali zanimanje za priljubljena potovanja v turistično najbolj oblegane evropske prestolnice.

Ker tudi Španiji islamistični teroristi grozijo z bombnimi napadi, je v več kot 600 hotelih, ki jih najdemo na hrvaški obali, že težko najti prosto mesto v časovnem terminu, ki si ga sami najbolj želimo. Ker je pri južnih sosedih, vsaj trenutno, apartmajskih zmogljivosti mnogo več kot hotelskih, je mnogo verjetneje, da boste dobili ustrezen apartma, kot pa želeno hotelsko sobo.

Za konec; če se moja napoved o rekordnem hrvaškem turističnem letu  ne bo izkazala za resnično, se bom leta 2017 samokaznoval in se ne bom odpravil na hrvaško obalo. Obljubim.

Jakišnica, kraj, kjer se imajo vsi »fajn«

Za otok Pag mnogi obiskovalci pravijo, da ima pravo »mesečevo pokrajino«. Naj nas potem ne čudi, če imajo v Jakišnici pravi (prestižni in romantični) hotel Luna.

Na otoku Pagu, med krajema Lun in Potočnica najdemo Jakišnico. Naselje Jakišnica se nahaja 12 kilometrov stran od Novalje, leži pa na ozkem severozahodnem delu otoka.
jakišnica
V dnu ovalnega zaliva, ki je širok nekaj manj kot 200 metrov se razprostira naselbina Jakišnica z manjšim pristanom, trgovino, nekolik restavracijami in, seveda, hišami z apartmaji.

sončni zahodV Jakišnici, nekoč predvsem ribiškim naseljem, sedaj prebiva okrog 150 prebivalcev. V sami Jakišnici se nahaja peščeno-prodnata plaža, za vse tiste dopustnike, ki pa si želijo malo več privatnosti, pa boste v skritih zalivčkih zlahka našli svoj košček blaženega miru in zadovoljstva.

Domačini, ki so znani po svoji prijaznosti, pravijo, da je morje pri njih kristalno čisto. Že kratek potop na nekaj metrih morske globine bo zlahka dokazal, da je morsko življe v okolici Jakišnice pravzaprav zelo bogato.

Jakišnica je idealno mesto za vsakega, ki želi pobegniti od mestnega hrupa in se predajati mirnim nočem pod paškim nebom, ter užiti nekaj samote na prodnatih in skalnatih plažah. Če se vam zahoče malo bolj aktivnega počitnikovanja, se usedite na kolo in se odpeljite v naročje tisočerih oljk, ki so oddaljene le nekaj kilometrov.

Sprehod, ob hotelu Luna
Sprehod, ob hotelu Luna

V Jakišnici se nahaja tudi zelo prepoznaven hotel Luna. Ima štiri zvezdice, sami pa pravijo, da so vodeči hotel v regiji. Hotel Luna je bil zgrajen leta 2008, ima 10 tisoč kvadratnih metrov pozidanih in 15 tisoč kvadratnih metrov nepozidanih površin. Ima 96 luksuzno opremljenih sob (najmanjša soba ima, brez balkona ali terase, celo 30 kv. metrov). Bazeni in wellness: zunanji bazen in otroški bazen z morsko vodo, whirpool s sladko vodo, ležalniki in sončniki (glede na razpoložljivost), wellness center (4 savne, masaža, prostori za počitek), notranji bazen z ogrevano sladko vodo.

Za osnovno »kopalno informacijo« naj dodamo še, da je na njihova plaža prodnata, skalnata in betonska, na njej pa lahko poležava okrog 250 ljudi. Za več informacij o hotelu z uradnim imenom Luna Island Hotel kliknite na njihovo uradno spletno stran: http://lunaislandhotel.com.

Na jugu: Miškovići in Dinjiška

Ko prečkate paški most in ko zadiši po jagnjetini potem veste, da ste v kraju Miškovići. Če boste peljali le še malo naprej, pa boste ob koncu zaliva naleteli na naselje Dinjiška.

paški mostMiškovići in Dinjiška sta prva otoška kraja, ko prestopimo paški most. Ko ostane most za nami, se po nekaj kilometrih najprej prikaže naselje Miškovići. Miškovići se raztezajo vzdolž glavne prometnice, žile, ki teče čez celoten otok Pag. Od leta 2013 se Miškovići lahko pohvalijo s kratkim, toda lepim, sprehajališčem, ki teče ob samem morju.

Tako Miškovići kot Dinjiška, oba kraja sta zanimiva predvsem tistim turistom, ki vedo, da bodo naredili številne izlete po otoku Pagu, drugih bližnjih otokih ali pa celo po celini. Mnogo dopustniki bodo namreč z velikim veseljem obiskali mesto Zadar ali pa enega izmed »nacionalnih« parkov: Paklenica, Plitvice ali Krka.

Kot zanimivost si poglejmo nekaj razdalj med različnimi hrvaškimi mesti in Miškovići. Miškovići – Makarska: 291km, Miškovići – Split: 171km, Miškovići – Pula: 390km, Miškovići – Rijeka: 289km, Miškovići – Zadar: 34km, Miškovići – Šibenik: 107km, Miškovići – Dubrovnik: 394km, Miškovići – Zagreb: 286km.

plažaMiškovići, enako kot Dinjiška, ponujajo mirne družinske počitnice in prelepe plaže primerne za otroško igro. Ko pa človek postane lačen, so mu takoj pri roki domačne gostilne (konobe) s paško jagnjetino in svetovno znanim paškim sirom. Seveda na mizi ne bodo nikoli manjkale tudi dobrote iz morskih globin, vse skupaj pa lahko zalijemo še z odličnim vinom.

Dinjiška je zelo majhna, toda dokaj živopisana, naselbina, ki leži, skupaj z Dinjiškim poljem, v lepem in plitvem zalivu z osamljenimi, romantičnimi plažami. Dinjiška, kljub svoji majhnosti, nudi veliko, bližina kulturo-zgodovinskih centrov, na samem otoku Pagu ali pa izven njega, in nacionalnih parkov pa bodo zagotovo dopolnili vaše dopustovanje ali počitnikovanje.

V Miškovićih pa tudi Dinjiški so se domačini pred samim razvojem turizma preživljali predvsem z ovčarstvom (meso in sir). Dinjiška pa je že od »starih časov« znana tudi po proizvodnji soli, slovi po svojih solinah, ki so s svojimi glinenimi ter pravokotnimi bazeni ustvarile pokrajino, ki jo vidimo še dandanes (pa čeprav se sol v sami Dinjiški že leta in leta ne prideluje več).  So pa domačini prekleto ponosni tudi na svojo antično peč (za »peko« keramike) ter cerkvico sv. Maura, ki jo najdemo v samem središču Dinjiške.

grillV obeh krajih, baje, živi okrog 200 prebivalcev. Domačini, sedaj, ko dokaj zlahka preživijo od turizma, pravijo, da jih z njihovega otoka ne bo pregnala niti najhujša burja (ki je včasih tako močna, da morajo za promet zapreti tudi sam paški most).  Oba kraja nudita mirno zatočišče manjšim barkam in čolničem. Čisto morje pa marsikaterega turista prepriča, da si poišče ustrezen apartma in da se loti ribolova.

Na enem izmed spletnih portalov sem naletel na naslednje stavke, mogoče jih lahko pokomentira malo bolj »resen« ribič: »Okoliški podmorski svet tekom poletne sezone zaradi kopalcev in plovil ne nudi velikih možnosti za podvodni ribolov. Če pa se z čolnom odpeljete miljo stran pa so tereni zelo obetavni. Ob pravem času in primernem vremenu je ulov garantiran, največkrat pa naletite na brancine, orade, pice, šarge, ovčice ter ciplje. Za tiste ki pa jim podvodni ribolov ni samo hobi, se najdejo zahtevnejši tereni bolj primerni za lov na »čeko« pod samim paškim mostom in v ozkem velebitskem kanalu, kjer zraven že naštetih vrst rib lahko uplenite tudi zubatce ali plave ribe.«

Gajac, apartmajsko spalno naselje

Gajac na otoku Pagu je pravo »umetno« turistično naselje, ki so ga začeli graditi v sredini 80-ih let prejšnjega stoletja. Gajac se nahaja v neposredni bližini Novalje in Zrć, leži pa v prekrasnem zalivu s pogledom na otoček Škrdo.
gajac.plaza
Gajac, z le 100 »stalnimi« prebivalci, se nahaja največ štiri kilometre od Novalje in le 15 minut hoje od »nonstop zabave žejnih« Zrć. Iz tega sledi, da boste v apartmajskem naselju Gajac našli mir, vseeno pa ste le korak oddaljeni od divje zabave.

Nekateri pravijo, da Gajac s svojo arhitekturo, pa tudi svojim urbanističnim načrtom, še zmeraj diši po socializmu, kljub temu pa ga čez poletje v njegovih 3.000 apartmajih obišče nekaj 10.000 turistov. Administrativno se Gajac deli na Gajac in Kolanjski Gajac, to pa zato, ker naselje Gajec seka občinska meja dveh sosedskih občin: Novalje in Kolana.
mini-DSC_0652
Gajac ima relativno sodobno opremljeno plažo, okrog 5 km dolgo plažo Braničevica, na eni strani imaš na plaži drobne kamne, v vodi je mivka, na drugi strani je pa bolj “divja” obala – bolj kamnita, večji kamni …

Poleg osvežitve v morju vam je na voljo dobra gostinska ponudba v lokalih neposredno ob plaži. Danes je splošno znano, da je sredozemska kuhinja najboljša za zdravje, predvsem zaradi vrste in kakovosti živil ter načina njihove priprave. Popolni užitek pa bo na koncu zaokrožil še kozarec domačega vina.

Če pa apartmajski gosti raje kuhate sami, boste v Gajacu našli solidno opremljeno trgovsko središče z ribarnico, tržnico, samopostrežno trgovino. Tudi za športnike je dobro poskrbljeno, saj se v Gajacu najdejo številna športna igrišča, pa tudi otroških igral je dovolj.
mini-DSC_0717
Ob koncu še enkrat poudarimo: če postane v Gajacu komu dolgčas, lahko enostavno vstopi na avtobus in je v nekaj minutkah v Novalji ali Zrćah. Ali pa se odpravi na raziskovalne izlete po celotnem otoku Pagu.

Smokvica, dobra kot figa

Smokvica je zelo majhno turistično naselje, ki ima le 50 prebivalcev, nahaja se na južni obali otoka Paga. Sosednja kraja Smokvic sta vasica Vlašići in že večja Povljana.

Smokvica, ta zelo majhna paška vasica s čudovitim imenom, ki se skriva v prekrasnem zalivu, je, po mnenju hrvaških zgodovinarjev, nastala na ostankih naselja ljudi, ki so tukaj živeli že pred kakšnimi 3.000 leti. Hiše, okrašene s čudovitim cvetjem, so sedaj posejane na strmem bregu, vse tja do prostrane zalivske plaže, ki se vije daleč levo in desno od samega centra naselja (če ga sploh smemo tako imenovati). Nekoč so se prebivalci te idilične vasice, ki ima prekrasen pogled na obalo in samo morje, ukvarjali z ovčarstvom, vinogradništvom in predvsem ribolovom, danes pa lokalnim prebivalcem denar prinaša predvsem turizem.
smokv3

Tukaj zagotovo ne boste našli hotela, penziona ali kampa, vendar boste zlahka našli košček raja za svoj miren dopust, saj tukaj skorajda vsaka hiša nudi apartmaje. Žal ne boste našli niti trgovine, za osnovni živež se boste pač morali odpeljati v nekaj kilometrov oddaljene Vlašiće. Boste pa v Smokvicah našli to, kar že dolgo pogrešate: tišino in nebeško blaženost morja in neba, ki zna ob zahajanju sonca zasijati v čudovitih odtenkih zlate barve. Če boste le za trenutek odložili svoj telefon ali računalnik, boste kaj kmalu ugotovili, da je Smokvica idealna za romantične počitnice ali pa miren dopust s celotno družino.
mini-DSC_0169

Celoten zaliv, nad katerega se strmo dviguje kraj Smokvica, je v bistvu … plaža. Plaža je peščena in delno prodnata. Voda je, itak, nebeških barv in neverjetno čista. Na gnečo na plaži zagotovo ne boste naleteli, mogoče vas bo tu in tam obiskala le kakšna ovca, ki bo prišla k morju potešit svojo žejo. Se čudite? Jaz sem se tudi, dokler mi niso povedali, da je le na globini enega metra sladkovodni izvir. In ovce si potem privoščijo osvežilni »špricer« iz sladke in slane vode. Zanimivo, kajne?
mini-DSC_0149

Redki domačini vam bodo prijazno ponudili svoje paške specialitete: smokve (tudi posušene fige), ponoči ulovljene ribe, zlatorumeno pečeno, dišečo jagnjetino, svetovno znani paški sir, odlično žganje (domača lozovaća) ter vino »žutico«, ki pa, iskreno, ne bo zadovoljilo povprečnega slovenskega vinoljubca. No, torej, če hočete imeti idealen dopust, s seboj vzemite le nekaj litrov odličnega slovenska vina, pa boste imeli čudovite počitnice. Le verjemite. Smokvica vas čaka. Obsijana s soncem. Ves lep dolgi dan.