Compare Listings

Rabac in Labin, z roko v roki

Do vrha poln slamnik prireditev

Turistično vasico Rabac najdemo na jugovzhodni obali Istre, ob Kvarnerskem zalivu. Nad »hotelskim« Rabcem, ki turista razvaja v slikovitem morskem zalivčku, le nekaj kilometrov v notranjost na 320-ih metrih nadmorske višine zagledamo zgodovinsko, nekoč rudarsko, mestece Labin. Vabljeni tudi k ogledu fotogalerije.

Rabac in Labin, z roko v roki

O obeh krajih bomo na turističnem portalu www.pag.si za začetek pisali skupaj. Zato, ker sta kraja zgodovinsko in geografsko skorajda zlepljena skupaj, Rabac upravno spada pod Labin (ta pa pod Istarsko županijo), turizmu Labina pa turistično razvitejši in hotelov poln Rabac daje velik zagon.

Labin se deli na Stari Grad, ki leži »stisnjen« na fotogeničnem griču ter na »delavski« Podlabin (ki leži nižje, na višini okrog 220-ih metrov, na okrog 100.000 kvadratnih metrih površine,  je pa nastal predvsem v 30-ih letih prejšnjega stoletja, pod okriljem fašistične Italije, kot rudarsko naselje). Iz Labina se razteza čudovit panoramski pogled na bližnje morje in oddaljenejše otoke na eni strani ter istrsko zeleno zaledje na drugi.

Pod Labin spada 17 naselij Bartići, Breg, Duga Luka, Gondolići, Gora Glušići, Kapelica, Kranjci, Labin, Marceljani, Presika, Ripenda Kosi, Ripenda Kras, Ripenda Verbanci, Rogočana, Salakovci, Vinež in pa seveda »naš morski« Rabac. Na področju Labina živi okrog 12 tisoč ljudi, okrog 1.500 jih ima stalno prebivališče v Rabcu.

Toliko o osnovnih podatkih, sedaj pa skočimo za nekaj odstavkov nazaj v zgodovino, najprej do Labina. Prvi dokazi o naseljenosti Labina in njegove okolice segajo 2.000 let pred naše štetje, zasnovali pa naj bi ga Kelti 4. stoletja pred našim štetjem in ga poimenovali Albona (kar pomeni »mesto na hribu«). Tudi Rimljani so v svojem mogočnem času prepoznavali vrednost utrdbe in so jo zaradi odlične lege »pridno in pametno uporabljali«.

Še sedaj vidno »osnovno arhitekturno zasnovo« je Labin dosegel predvsem v srednjem veku. Najprej je bil Labin v posesti Oglejskega patriarha, od leta 1420 pa so tod gospodarili Benečani, ki so zgradili markantno obrambno zidovje. Po letu 1797 nadzor nad mestom prevzamejo Avstrijci, po prvi svetovni vojni Istro okupirajo Italijani.

V letu 1921 zabeležimo zelo zanimiv in pogumen zgodovinski dogodek, rudarji namreč pod geslom »rudnik je naš« ustanovijo delavsko Labinsko republiko, ki jo zgodovinarji kasneje označijo kot »prvi pravi večji upor proti fašizmu v svetu«. Vendar že po dobrem mesecu dni izkoriščevalski Italijani rudarski upor s pomočjo vojske zadušijo.

Zgodovine brez rudnikov v Labinu ni in ne more biti, saj zametki »prvega premogovništva« segajo celo v leto 1622, torej so delovali skorajda celih 400 let?! Rudniki premogov so v stoletjih poslovali ciklično (včasih dobro, včasih slabše). Skorajda neverjetno je, da rekordna premogovna sezona datira v leto 1942, torej v čas vrhunca druge svetovne vojne, takrat je več kot 10 tisoč rudarjev izkopalo več kot 1.158.000 ton premoga. Rudnik so zaradi takšnih in drugačnih težav dokončno ugasnili leta 1999. Pravo doživetje rudnika ponuja na ogled Narodni muzej v Labinu, kjer je predstavljen model rudnika in tamkajšnje življenje pridnih rudarjev, ki so baje izkopali preko 400 kilometrov podzemnih rovov.

Seveda se, po drugi strani, Rabac ne more ponašati z (bogato) zgodovino. Od »nekoč« je bilo tam le majhno ribarsko naselje, turizem pa se je, navajamo po  wikipediji, »začel leta 1890, ko je neki reški trgovec postavil prvi počitniški hišici. Leta 1925 so tod Italijani zgradili prvi večji hotel. Pospešen turistični razvoj pa se pričel po letu 1960 z gradnjo velikega turističnega naselja.« Čeprav je na vzhodni strani Istre zaradi strme obale mnogo manj naravnih danosti (predvsem boljših in lepših plaž, lažjih terenov za gradnjo) kot na zahodni strani istrskega polotoka, se Rabac – predvsem s svojimi Valamar hoteli – pogumno in spretno bori proti tem »geografsko, naravnim neugodnostim«.

Z zmeraj večjimi, lepšimi turističnimi objekti se Rabac v svojem lepem zalivu uspešno razvija tudi v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, zaradi tega dobi prestižen naziv »biser Kvarnerja«. Predvsem hoteli ponujajo zelo kakovostne vsebine in brezskrben oddih (ki temelji predvsem na »wellnes užitkarjenju«, soncu, morju in športu).

Labin pa je zaradi prekrasne kulturne dediščine idealen kraj predvsem za vse tiste, ki obožujejo kulturni turizem. Za labinskim srednjeveškim obzidjem so idealno zatočišče našli različni umetniki. Domačini so obnovili najlepše objekte, beneške palače in hiše (mestna vrata, Porta Sanfior, so iz 16. stoletja, lapidarij in palače so okrašeni s podrobnostmi renesančnih in baročnih fasad in imajo vršace iz plemiških družin, cerkev krasi šest marmonatih oltarjev), slikarji so odrli vrata svojih galerij, tudi zato ne čudi, da se zdi, da je celotno mestece Labin pravi pravcati muzej na prostem.

Ob že – v tekstu – omenjenih, poudarimo še nekaj dodatnih turističnih »omembe vrednih točk«, ki jih kot odličen turistični posladek ponujata oba istrska bisera, Rabin in Labin:

1. V turistični skupnosti Rabin-Labin so zasnovali blagovno znamko Sentona (imenuje se po boginji, zaščitnici popotnikov). Sentona tako označuje kakovost, združuje lokalne izdelke in storitve. V TS pravijo, da jim je boginja pomagal tudi pri urejanju številnih pohodnih in kolesarskih poti. Boste preverili?!

2. Če je le mogoče, obiščite Labin Art Republiko, ki se je razvil v mednarodno kulturno leto. “Festival smo si zamislili kot oživljanje starega mestnega jedra s kulturnimi prireditvami. Prirejamo gledališke predstave, koncerte, razstave. Dogajanje smo razvili do te mere, da imamo že več kot 50 prireditev z velikim številom sodelujočih umetnikov iz tujine,” je za RTV SLO leta 2014 povedala koordinatorica projekta Loredana Ružić. Od takrat pa je festival na dodanih vsebinah le še pridobiva, glej spletno stran www.labin-art-republika.com.

3. Je pa v Rabcu in Labinu skozi vse leto takšnih in drugačnih prireditev na »tisoče«, našteli jih bomo le nekaj, se spreminjajo, zato vsako leto pridno klikajte na strani turistične skupnosti, tam imajo objavljen tekoč program z vsemi spremembami: Istarski lifestyle – handmade & gourmet fair, Dan grada Labina (Dan mesta Labin se slavi vsako leto 11. 8. in takrat, ponavadi, lahko prisluhnete velikemu koncertu),  Istra inspirit (interaktivni, zabavno-poučni ulični program za vso družino), kino na prostem, Labin Jazz Festival, Rabac Open Air Festival (ki slavi »majhne radosti življenja«; vredno ogleda!), bio market, nočni razgledi starega Labina, poletni karneval, »festival kvarnerskog škampa«, jadralna regata Labinska republika, Gastro Bike Tour, 100 milja Istre (del največje hrvaške ultra trail tekaške dirke), kolesarski Tour of Croatia, Long Walk Day (v povprečju se hodi 12 ur), steza božanskih izvirov, številni različni koncerti ….

4. Poleg kraja Šrtmac se nahaja muzej na odprtem, forma viva, park skulptur s približno 90 kiparskimi deli, postavljenih v „galeriji“ zelenih livad. Obiskovalci trdijo, da je najatraktivnejši del parka Bela cesta, 800 metrov dolga steza sestavljena iz 15 modernih kamnitih mozaikov, del različnih umetnikov.

Rabac, foto Ivo Bioćina in HTZ.

Za sam konec turističnega sprehoda po območju Rabac-Labin omenjamo še okusne domače kulinarične dobrote, ki predvsem lačne turiste vabijo k bogato obloženim mizam (zanimiva kulinarična specialiteta so labinski krafi). Skorajda »pod nujno« pa priporočamo tudi obisk »oleoteke« Oleum (degustirajte, spoznajte vrhunska oljčna olja, ki so prejela številne svetovne nagrade).

Zmeraj radovedne pa vabimo tudi na izlete v bližnjo in daljno okolico (v rudarsko Raško, na goro Učka, v mondeno Opatijo, na otok Cres, ker lahko na poti do atraktivne Plave špilje pogostoma srečate tudi simpatične delfine, v brezčasne Benetke in v podzemno kraljestvo v Postojni).

Tako boste vaše odlične počitniške dneve v Rabcu in Labinu še dodatno popestrili in obogatili. Seveda, pod pogojem, če boste sploh še imeli dovolj energije ob vsem tam zanimivem »turističnem programu«, ki ga pripravljata vsem turistom in družinam zelo prijazna Labin in Rabac.

Fotogalerija, hvala TS Rabac Labin za fotografije:

Sorodni članki

Makarska – srce Makarske rivijere

Mesto Makarska – v objemu narave

Mesto Makarska leži stisnjeno na ozkem pasu med planino Biokovo in morjem. Čez morje vidimo otoka Brač in Hvar. Samo mesto Makarska leži amfiteatralno, ob zalivu, ki ga na severovzhodu zapira polotok Sv. Petar in na jugu Rt Osejeva. Makarska živi predvsem od svojih čudovitih plaž, od svojega turizma in to zelo, zelo uspešno.

Mesto Makarska – v objemu narave

Mesto Makarska leži stisnjeno na ozkem pasu med planino Biokovo in morjem. Čez morje vidimo otoka Brač in Hvar. Samo mesto Makarska leži amfiteatralno, ob zalivu, ki ga na severovzhodu zapira...

Preberi več