Compare Listings

Pust, čas norčij

Imate kaj za pusta hrusta?

Maškare, plesi, zabava in smeh. Pa preganjanje hudobnih zimskih duhov. To je pust. Pust mora biti tudi masten okrog ust. Pustne šeme, maske, karnevale poznajo povsod po svetu. Tudi Hrvaška pri tem ni nobena izjema, še več, v Reki se vsako leto odvija eden izmed največjih pustnih karnevalov v Evropi.

Pust, čas norčij

Kaj je (bil) pust? Pust je čas norčij, ko se našemimo v pustno masko. Postanemo nekdo drugi. Pust je priprava na pomlad in je čas, ko skriti za pustno šemo lahko povemo vse tisto, kar si drugače ne bi upali. Pust je čas, ko šeme v času pustnih dni in tednov prevzamejo oblast. Pust je neizmerni čas rajanja, zabave in veselja (bodimo iskreni – tudi pijančevanja in razuzdanosti). Oblečeni v maškaro se odpravimo na ples, na karneval, na pustni sprevod. Preoblečeni v maškare »fehtarimo za različne dobrote« po okolici: Imate kaj za pusta hrusta? Otroci so se ob koncu dneva domov srečni vrnili s sladkarijami in nekaj drobiža. Pustne šeme, po verovanju, prinašajo srečo in dobro letino, zato so jih bili veseli pri vsaki hiši.

Brez dlake na jeziku bi lahko zatrdili, da je pust starodavna šega, ki izvira še iz rimskih časov. Baje so naši predniki (februarja) po ulicah divjali z groznimi maskami, ki so predstavljale predvsem umrle prednike. Pozneje naj bi se na naših prostorih ta običaj pomešal s keltskim običajem preganjanja zime in praznovanja pomladi.

Reka, pustni karneval (foto St. Valter)

Kaj je pust danes? Če smo vsaj malo nesramni, bi lahko rekli tudi takole: Danes je pust predvsem veseli praznik za tiste trgovce, ki predvsem otrokom vsako leto prodajajo pustne kostume novih in starih televizijsko-pravljičnih junakov. Pust je (ali pa to še postaja) predvsem (lokalni) turistični praznik na katerem bolj ali manj tradicionalne skupine pustnih likov zganjajo svoje norčije.

Reka, pustni karneval (foto St. Valter)

Karnevali tudi z »najbolj modnimi in neverjetnimi maskami« privabljajo vse večje množice obiskovalcev, ki so pozorne predvsem na gastronomsko in zabavno ponudbo. Pust pa je – hvalabogu – na nek način tudi odraz trenutnega »stanja v državi in med nami«, saj se marsikatera pustna skupina na karnevalu z veseljem ponorčuje in socialnih krivic, političnih spak, po krivici bogatih tajkunov in vseh ostalih družbenih grehov, ki so najbolj odzvanjali v pogovorih javnosti. Lahko bi rekli, da še danes velja magična moč mask – skozi ironijo in humor z veseljem izrazimo neizprosno družbeno kritiko.

Od kdaj se praznuje ta praznik, ta veseli pust? Pustni viri tukaj navajajo »davne čase«, nam ljuba in ponavadi zelo natančna wikipedija pustno začetke osvetli takole: »Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v predpomladnem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje se je klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1.300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.«

Reka, pustni karneval (foto St. Valter)

Zakaj se pust vsako leto praznuje na različne datume? Enostavno povedano? Zato ker je čas pustnega torka zelo odvisen od največjega praznika kristjanov, velike noči. Ta je premični cerkveni praznik, ki pa nastopi prvo nedeljo po spomladanski polni luni. 47 dni pred veliko nočjo je pustni torek.

Ju pust tudi praznik kulinarike? Ponavadi za pusta mastno in dokaj nezdravo, pa vendar odlično, jemo. Krof, flancati, miške so v času pustnega rajanja »nenapisan zakon«, obvezen dnevni meni. Praznične jedi se v različnih krajih lahko razlikujejo, vendar pa povsod velja, da je pust praznik, ko se je treba zelo najesti, pa četudi je bila prej velika revščina pri hiši. Pustna hrana mora biti čim bolj mastna, ocvrta in posuta s sladkorjem. Pust velja tudi za obdobje izobilja, zato pravimo, da je »pust mastnih ust«. Po pustu nastopi 40-dnevni post, ki traja vse do velike noči, predvsem zato se je treba za pusta treba dobro ter obilno najesti.

Na Slovenskem najbolj znane maske so zagotovo kurenti ali koranti (iz okolice Ptuja), ki so s svojimi gorjačami in zvonci, pa tudi samim krznenim oblačilom in grozno masko neustrašni preganjalci zime. Javnosti dokaj dobro znani so tudi avtohtoni in čudoviti cerkljanski laufarji ter brkinski škoromati. Najbolj znana slovenska karnevala sta na Ptuju (mednarodno kurentovanje) in Cerknici. Omenimo še naslednje zanimive slovenske pustne povorke: Borovo gostüvanje  v Prekmurju, Kostanjeviška Šelmarija, Drežniški pust, Laufarija v Cerknem in Istrski karneval.

Reka, pustni karneval (foto St. Valter)

Na tujem pa največ pozornosti pritegnejo naslednji karnevali:
Reški karneval: http://www.rijecki-karneval.hr/
Beneški karneval (Italija): http://www.carnevale.venezia.it/
Kolnski karneval (Nemčija): https://koelnerkarneval.de/
Rio Carnival (Brazilija): https://www.rio-carnival.net/
Carneval Binche (Belgija): http://www.carnavaldebinche.be/home-eng.html
Karneval v Imstu (Avstrija): http://www.fasnacht.at/

Ker je www.pag.si turistični portal, ki ima v fokusu Hrvaško in predvsem njeno primorje, v tokratnem prispevku še nekaj dodatnih odstavkov o pustu na Hrvaškem. Za uvod preveden stavek ali dva s spletnega portala www.narodni.net: Pust – to so dnevi, ko lahko postanemo bilo kdo ali bilo kaj. Poklade, fašnik, maškare ali mačkare, mesopust, karneval so samo nekatera od imen, s katerimi lahko poimenujemo čas pustne preobrazbe.

Na Hrvaškem verjetno najbolj znani karnevali so naslednji: Riječki karneval, Zvončari, Samoborski fašnik, Antonja u Kastvu, Šmričke mačkare, Međimurski fašnik, Novljanski mesopust, Buše u Baranji, Korčulanske kumpanije, Turopoljski fašink, Sveti Vlaho i dubrovački karnévô … Vsekakor pa velja, da več ali manj po celem Jadranu oziroma obmorskih mestnih ulicah  vrvijo maskirane povorke in veselo karnevalsko vzdušje.

Reka, pustni karneval (foto St. Valter)
Reka, pustni karneval (foto St. Valter)

Najbolj odmeven na Hrvaškem je tisti v Reki (Rijeki). Slovenci to mesto poznamo predvsem po veliki luki, dobrem nogometu in relativni bližini Slovenije. Na osrednji karnevalski povorki, v nedeljo pred pepelnico, zna sodelovati tudi okrog 10.000 mask in čez 100.000 obiskovalcev.

V Reki se pustovanja lotijo zelo profesionalno in zato skozi pustne dneve in tedne organizirajo številne prireditve: otroške pustne igre, tudi otroški karneval, pustne zabave (tudi veliki »bal, ples v guvernerjevi palači«, izbor kraljice »Riječkog karnevala«, pa izbor princa in princese, pustne športe, pustne razstave in pustne koncerte ter seveda že omenjena glavna, mednarodna, pustna povorka. Polno dogajanja!

Organizatorji tega velikega pustovanja v Reki radi povedo, da vsi poznamo štiri letne čase, Reka pa doživi tudi petega: noro pustno rajanje. Organizatorji vas tudi s pomočjo zanimive besedne fraze “Krepat, me ne molat!” (prevod z razlago pomena se glasi približno takole: bolje umreti, kot pa ne storiti ničesar, samo sedeti in jokati) simpatično vabijo, da obiščete reški karneval in se odlično zabavate.

Če si ne boste mogli obiskati Reke in njenega pustovanja, si poglejte vsaj spletno stran, ki je celotna posvečena Riječkemu karnevalu in najbolj »odštekanemu« dogajanju v celotnem koledarskem letu: http://www.rijecki-karneval.hr.

Reka, pustni karneval (foto St. Valter)

Sledijo še pustni utrinki iz mesta Pag (hvala TZ za fotografije):

Sorodni članki

Neverjetni razgledi

Biokovo … ko ti zastane dih

Biokovo je dolga gorska veriga Dinaridov, ki se zelo strmo vzpenja nad celotno Makarsko riviero. V srcu Biokova se skriva drugi najvišji hrvaški vrh, Sveti Jure. Ker pa je po gorovju, ki je od leta 1981 tudi hrvaški naravni park, speljana celo asfaltirana cesta, se na prekrasno Biokovo odpravijo na izlet premnogi turisti.

Biokovo … ko ti zastane dih

Biokovo je dolga gorska veriga Dinaridov, ki se zelo strmo vzpenja nad celotno Makarsko riviero. V srcu Biokova se skriva drugi najvišji hrvaški vrh, Sveti Jure. Ker pa je po gorovju, ki je od leta...

Preberi več