Compare Listings

Poletna vročina zna biti pasja

Vroče kot v peklu?!

Ko se poleti temperatura dvigne čez 30 stopinj Celzija nam ni več lepo, ne počutimo se dobro. Še huje je, ko se vročina dvigne na 35 ali celo 40 stopinj Celzija. Kako se ubraniti pred poletno vročino?

Poletna vročina zna biti pasja

Najprej moramo opozoriti, da se z visokimi temperaturami ni za igrati. Naše telo visokih poletnih temperatur (vsaj dolgo časa) ne »prenaša zelo dobro«. Kaj se dogaja z nami? Da bi se vzpostavilo ustrezno ravnotežje med ustvarjanjem in oddajanjem naše telesne toplote, telo vzdržuje temperaturo v bioloških mejah, brez obzira na zunanje dražljaje, ki se kažejo v obliki visokih ali nizkih (zunanjih) temperatur.

Ko pa (poletna) temperatura dokaj hitro naraste, naše telo nima več časa za prilagoditev, ki je potrebna, da bi v takšnih razmerah lahko normalno delovali, se gibali. Skratka, za vse težave, ki jih povzroča vročina, je značilno, da nastanejo, ko telo ni več sposobno ohranjati normalne telesne temperature.

Ta nesposobnost prilagoditve telesne temperature lahko privede do laično naštetih naslednjih zdravstvenih tegob: vročinske utrujenosti, kolapsa, toplotne izčrpanosti, sončarice, krčev, vročinskih izpuščajev in toplotnega udara (vročinska kap). Enostavno rečeno, glavni nevarnosti vročinskega vala oziroma visokih zunanjih temperatur sta dehidracija in pregrevanje telesa. V primeru znakov vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi ne oklevajte, hitro pokličite zdravniško pomoč.

Zdravniki opozarjajo, da so med najbolj ogroženimi starejši, kronični bolniki in otroci. Ne bi vas radi pretirano strašili, toda »pasjih vročin« vsekakor ni za podcenjevati, saj se je treba zavedati, da je lahko poletna vročina tudi smrtonosna. O zdravstvenih težavah, ki nas lahko doletijo, ko se »termometrom zmeša«, bomo podrobneje pisali v kakšnem drugem prispevku, tokrat bo govora predvsem o tem, kako se uspešno ubraniti pred poletno vročino.

Osnovni napotki
1) Pitje zadostnih količin tekočin (dnevno spijte vsaj dva litra tekočine, najbolje vode). Zelo se priporoča tudi pitje izotoničnih, športnih napitkov, zelenjavnih in sadnih sokov. V veliki vročini  nikakor ne uživajte pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz našega telesa. In da, tudi v pivu je alkohol, zato velja, da tudi osvežilen napitek iz hmelja prispeva k dehidraciji našega telesa.
2) Izogibajte se pretiranemu telesnemu naporu, še posebej v najbolj vročih delih dneva (med 10.00 in 17.00). Če nismo navajeni delati v vročem okolju, delajmo počasi in spremljajmo delovanje našega telesa. Če opazimo vrtoglavico, slabo počutje ali hitro bitje srca, takoj prenehajmo z delom in se napotimo v ohlajen prostor ali vsaj v senco. Tudi rekreacijo si organizirajte le v najhladnejših delih dneva, zgodaj zjutraj ali zvečer.
3) Izogibajmo se »težki« hrani. Hrana naj bo lahka (sadje, zelenjava), uživajte pa jo večkrat na dan. Priporočena hrana v najbolj vročih dneh: ribe in morski sadeži, sadje (lubenica, melona, jabolka, citrusi, jagodičevje), solata (kumarice, paradižnik), jogurt, hladne juhe, sladoled.
3) Oblačite se v bombažna ali lanena lahka, ohlapna oblačila.

Če smo doma …
1) Z roletami in žaluzijami zaščitimo okna stanovanja pred neposrednimi sončnimi žarki. Stanovanje zračimo ponoči, zjutraj in zvečer, čez dan pa naj bodo okna zaprta.
2) Vročini se bomo le smejali, če bomo doma imeli klimo. Klimatske naprave zadušljive temperature učinkovito znižajo oziroma v prostorih omogočijo ustrezno svežino. Različni strokovnjaki menijo, da je najbolje, da klimatsko napravo nastavimo tako, da bo temperatura prostora od pet do šest stopinj nižja od zunanje temperature.
2) Namesto klime lahko uporabimo tudi ventilator, ki pa mu lahko »nekoliko pomagate« tako, da pred njega postavite vedro z ledeno vodo ali kockami ledu. Zrak, ki ga bo ventilator razpihal po sobi, bo občutno hladnejši.
3) V vedro nalijte mrzlo vodo in vanjo po potrebi vrzite še nekaj ledenih kock. Noge namočite v mrzlo vodo in v trenutku se boste počutili bolje. Lahko pa se tudi tuširate s hladnejšo prho in to večkrat dnevno.

Če imate možnost, se ohladite tudi v morju, jezeru, reki, bazenu. Foto: HTZ.

Če smo zunaj …
1) Če se boste odpravili ven, izven doma ali službe, si zaščitite kožo z lahkimi in zračnimi oblačili svetle barve ter si nadenite pokrivalo za glavo (klobuk) in seveda sončna očala z ustrezno UV-A in UV-B zaščito.
2) Ne sončimo se namerno. Zmanjšati moramo izpostavljenost vročini, zato se, če je le mogoče, umaknemo v senco.
3) Ob največji vročini (ter ob slabosti) se čim prej zatečemo v hladne prostore – tudi nakupovalne centre in klimatizirana prevozna sredstva.
4) Skočite v morje, jezero, reko ali bazen … Vsak »čof« bo zelo blagodejen za vaše telo.

Zanimivo
1) Omislite si priročno stekleničko z razpršilnikom, ki jo lahko prenašate s seboj ves dan. Napolnite jo s hladno vodo in enostavno poškropite po razgreti koži. Učinek je takojšen.
2) Čas je za siesto. Zgledujte se po Špancih in drugih narodih, ki živijo v zelo vročih predelih. V najhujši vročini si privoščite popoldanski spanec.

Posebni opozorili!
1) Nikoli ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu. Temperatura v avtomobilu zlahka doseže 50 stopinj Celzija (in že 115-ih minutah lahko pri otroku nastopi celo smrt). V avtomobilu zna biti vroče kot v peklu, zavedajte se tega. Temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino naj ne bi presegala sedmih stopinj Celzija. Če ne bo prevelike temperaturne razlike med »zunaj in znotraj avta« boste brez težav zmanjšali obremenitve organizma. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino.
2) V vročini je treba poskrbeti tudi za živali. Obvezno morajo imeti dovolj tekočine, tudi njim poiščite debelo senco (pa ne v njegovi utici, ampak nekje  v senci, kjer je tudi dober pretok zraka). Bodite pozorni na znake, ki kažejo, da je pes pregret. Bolj kot mu je vroče, hitreje diha. Jasni znaki so tudi, da ima kuža bolj na široko odprt gobček, jezik mu visi še bolj ven, prsni koš pa se mu izrazito dviga in spušča.

Objavljeno

Sorodni članki

Za dobro jutro, lep dan

Hrvaška glasba v naših srcih

Hrvaško glasbo radi poslušamo. Hrvaška glasba je zelo cenjena tudi v Sloveniji. Zato smo se vriskajoč podali na brezpotja svetovnega spleta in iz njega potegnili obstoječe sezname najbolj oboževanih hrvaških pesmi.

Hrvaška glasba v naših srcih

Hrvaško glasbo radi poslušamo. Hrvaška glasba je zelo cenjena tudi v Sloveniji. Zato smo se vriskajoč podali na brezpotja svetovnega spleta in iz njega potegnili obstoječe sezname najbolj...

Preberi več
Ljudi je vse manj!

Ali lahko hrvaški turizem traja 365 dni v letu?

Za portal hrturizam.hr piše Miki Bratanić, mi pa hvaležno prevajamo: »Po mojem nestrokovnem mnenju bi morali zastaviti ustreznejše vprašanje: Zakaj v celotni Hrvaški turizem ne more trajati 365 dni v letu?«

Ali lahko hrvaški turizem traja 365...

Za portal hrturizam.hr piše Miki Bratanić, mi pa hvaležno prevajamo: »Po mojem nestrokovnem mnenju bi morali zastaviti ustreznejše vprašanje: Zakaj v celotni Hrvaški turizem ne more trajati...

Preberi več
Turizmofobija na Hrvaškem

Turizmofobija

V tekstu Nedo Pinezić razloži takole: »Četudi pa delo v turizmu je, so plače, ob ogromno nadurah in v težkih pogojih, nizke. Slabi vplivi turizma na življenje lokalnega prebivalstva se kopičijo že leta in desetletja in ko enkrat prestopijo mejo potrpežljivosti, se pojavi turizmofobija“.

Turizmofobija

V tekstu Nedo Pinezić razloži takole: »Četudi pa delo v turizmu je, so plače, ob ogromno nadurah in v težkih pogojih, nizke. Slabi vplivi turizma na življenje lokalnega prebivalstva se...

Preberi več