Compare Listings

Po poteh Frankopanov, kulturno-turistična pot

»Putevima Frankopana«

Frankopani spadajo med najbolj pomembne in najbolj znane in vplivne hrvaške plemiške družine. Od 12. pa vse do 17. stoletja so bili izredno pomembno povezani s hrvaško zgodovino, preteklostjo in prihodnostjo, z usodo hrvaškega naroda in Hrvaške. Nič čudnega torej, da so Hrvati ustvarili zanimivo zgodovinsko, kulturno in turistično pot imenovano Putevima Frankopana (slovensko: Po poteh Frankopanov).

Po poteh Frankopanov, kulturno-turistična pot

Samo poreklo slavnih Frankopanov ni bilo nikoli popolnoma razjasnjeno. Frankopani skozi svoje rodbinsko deblo poskušajo svoje korenine v zenitu svoje moči (Nikola IV., gospodaril je med letoma 1393 in 1432) povezati s staro rimsko rodbino Frangipani. Frankopani si v tistem času celo prisvojijo ime Frankapani, kasneje je to ime »izčiščeno, rahlo spremenjeno« v Frankopane. Hrvaška enciklopedija navaja da so se do 15. stoletja Frankopani imenovali knezi Krški, Modruški, Vinodolski in Senjski.

Frankopani, torej najprej znani kot le »knezi Krški«, so sprva (12. stoletje) kot vazali Beneške republike upravljali otok Krk. Kasneje so prešli tudi na celino v službo ogrsko-hrvaških kraljev in postali tudi njihovi pridni in predvsem poslušni vazali. Z zvestim služenjem kraljem so si pridobivali nova in nova ozemlja, predvsem na celini. V petih stoletjih svojega slavnega obstoja so bili Frankopani mnogokrat vodilna sila političnega, gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja na Hrvaškem.

Zgodovina jih pomni kot odlične vojake (poveljnike), sodelovali so v premnogih bitkah, hrabro so se upirali tudi Turkom. Njihova premetenost in inteligenca v kombinaciji z iznajdljivostjo in izobrazbo jih je stoletja obdržala na »lokalnem prestolu«. Pa Frankopani niso bili samo odlični vojskovodje in diplomati.

Bili so tudi gradbeniki, pa »sponzorji« velikih in različnih gradenj, bili so meceni umetnosti in umetnikov, spodbujali so izobrazbo, tako in drugače so krepili pismenost,  pomembno so, na različne načine, pomagali pri ustvarjanju temeljnih državnih, pravnih, verskih dokumentov … Čeprav so bili Frankopani v prvi vrsti bojevniki in vojaki, »državniki« (knezi, bani, »podkralji«), so bili tudi tragični politični prevratniki, ki so zmeraj in povsod »iskali boljši svet«.

Zgodovinarji trdijo, da zgodba Frankopanov ni samo hrvaška zgodba ampak je tudi evropska. Ne smemo namreč pozabiti, da so bili Frankopani v ženitnih zvezah po številnih evropskih dvorih, so pa imeli Frankopani svoja posestva razmetana širom Evrope (v Avstriji, Bosni, na Madžarskem, v Italiji, tudi Sloveniji, pa celo na daljnem severu, na Švedskem).

Predvsem na svojem domačem dvorišču, prostoru sedanje hrvaške Primorsko-goranske županje, so Frankopani zapustili številne kaštele, gradove in dvorce, v katerih se, tudi s pomočjo projekta »Putevima Frankopana« (Po poteh Frankopanov), obujajo slavni dnevi hrvaške zgodovine.  Družina Frankopan je skozi pet stoletij svojega pomembnega delovanja zapustila številna »pričevanja« svojega vpliva in svoje velike moči.

Prav ta dediščina Frankopanov je tista osnova, ki je zagnala celoten projekt Po poteh Frankopanov. Kulturno-turistična pot »Putevima Frankopana« je projekt ohranjanja pomembne (kulturne) dediščine, ki pa je tudi zelo »turistično naravnan« (in zato delno pokriva tudi družino Zrinski) in bo zaradi tega všeč tudi premnogim turistom, predvsem tistim, ki jih zanimata predvsem (hrvaška) zgodovina ali kultura.

S celostnim pristopom, ki so ga pripravili snovalci projekta Po poteh Frankopanov, bi naj zasnovali različne funkcionalne platforme za realiziranje raznih kulturnih in turističnih vsebin, ki so namenjene tako turistom kot lokalnemu prebivalstvu.

Kulturno-turistična pot Po poteh Frankopanov zajema kar 17 frankopanskih kaštelov in 3 cerkvene objekte. Pa jih naštejmo. Na področju Vinodola so to kaštel Grobnik, kaštel v Bakru, Stari grad Hreljin, dvorec Frankopan – Nova Kraljevica, Stari Grad Zrinskih u Kraljevici, kaštel Drivenik, Gradina Grižane, stolp v Bribiru, kaštel s stolpom Kvadrac v Novem Vinodolskem, Stari grad Ledenice, Gradina Trsat, Pavlinski samostan v Crikvenici. Na otoku Krku pa sem spadajo kaštel Gradec, kaštel v Krku in frančiškanski samostan na Košljunu. Na območju Gorskega kotarja so se med popisom projekta znašli kurija Zrinskih u Čabru, kaštel Zrinskih u Brodu na Kolpi, dvorec Stara Sušica, dvorec Severin na Kolpi in manastir Gomirje.

Projekt Putevima Frankopana, ki teče v sodelovanju z dvanajstimi partnerji, je ovrednoten na zavidljivih 9 milijonov evrov, večino tega denarja pa bo prispevala Evropska unija. Največ denarja je, seveda, namenjena za obnovo in prenovo zgoraj naštetih zgradb, postavljeni bodo številni informativni centri. Tisti v dvorcu Frankopan, v Kraljevici že deluje, tam si lahko med drugim ogledate zanimive razstave in filme ter se »poigrate« z interaktivno igro – »frankopansko gatalico«.

V sklopu projekta Po poteh Frankopanov je izšla tudi monografija o Frankopanih, na mobilnikih si lahko inštalirate aplikacijo o slavni družini, organizirajo se številne delavnice in kulturni dogodki (koncerti, med drugim tudi opera), ustvarja se frankopanska knjižnica, tu in tam se obudi kakšen tematski sejem ali pa ustvarjalna delavnica, organizirajo se znanstveni simpoziji in predavanja, kupite si lahko avtentične spominke na temo Frankopanov, udeležite se lahko gastronomskih izletov v srednji vek, celo kolesarji bodo mogoče imeli svojo amatersko »frankopansko dirko«, o vsem »dogajanju« glede samega projekta Po poteh Frankopanov pa boste verjetno najbolje obveščeni, če kliknete na osnovno spletno stran projekta Putevima Frankopana: http://frankopani.eu/.

Za konec povejmo, da je sama ideja o povezovanju Frankopanov v sedanji čas (predvsem kultura in turizem) stara že več kot 25 let. Izgleda, da bo z veliko pomočjo evropskega denarja tudi zelo uspešno realizirana in zaključena (po razpisni dokumentaciji naj bi to bilo 1. 10. 2019). Vsekakor pa nam že sedaj »hrvaški viri« sporočajo, da se projekt ne bo ustavil. Še več, radi bi ga celo razširili … Vsekakor pa nas že sedaj prijazno vabijo, da »ugriznemo v ta slasten kulturno-turistični produkt«, da se veselo in radovedno sprehodimo po poteh preteklosti, po poteh slavnih Frankopanov.

Za fotografije hvala http://frankopani.eu/, še posebej pa fotografoma Domagoju Blaževiću in Petaru Fabijanu.

Objavljeno

Sorodni članki

»Žganjekuharsko mesto«

Hum, najmanjše mesto na svetu

Čeprav hrvaška wikipedija ob iskalni besedi »Hum« resnicoljubno zapiše, da Hum (še) ni vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov, vendarle v istem stavku poudari, da so istrskemu Humu naslov najmanjšega mesta na svetu podelile mnoge različne (neimenovane) institucije.

Hum, najmanjše mesto na svetu

Čeprav hrvaška wikipedija ob iskalni besedi »Hum« resnicoljubno zapiše, da Hum (še) ni vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov, vendarle v istem stavku poudari, da so istrskemu Humu naslov...

Preberi več