Otok Pašman je otok radosti

Pašman je morebiti nekoliko podcenjen otok zadarskega arhipelaga. Več pozornosti skorajda zagotovo pritegneta njemu sosedski otok Ugljan (s katerim je Pašman povezan z mostom Ždrelac) in sloviti Dugi otok, ki se hvali še z naravnim parkom Telašćica, ki se »brati« z narodnim parkom Kornati. Okoli Pašmana je nametanih na desetine majhnih sladkih otočkov, med najbolj znanimi so otoki Vrgada, Žut in srčkast Galešnjak.

Na celini, loči jih le ozek jadranski morski pas, Pašmanski kanal, so nasproti Pašmana postavljeni Biograd (ste že obiskali zabavišče Fun park Biograd?), Sveti Filip i Jakov, Sveti Petar na moru. Osvežimo znanje: nekoliko južneje od Biograda ležijo še Pakoštane (in naravni park Vransko jezero), severozahodno – prav nasproti otoka Ugljan – pa je svoje mesto našel oboževani Zadar, kralj severnega Jadrana.

Kakor smo že navedli, je Pašman od kopnega ločen s Pašmanskim kanalom, ki je ponekod širok le 2 kilometra. Zaradi tega je Pašman eden od otokov, ki so najbližje celini. Eden od glavnih razlogov za obisk otoka Pašmana je čistost morja na tem območju. V Pašmanskem kanalu voda menja smer vsakih 6 ur, zato je ta del jadranskega morja eden najbolj čistih na Jadranu. Zato hitro vrzite kopalke v potovalni torbo in se odpravite na divji Pašman!

Otok Pašman ni zelo velik otok, čeprav spada med nekoliko večje hrvaške otoke. Ima le 63 kvadratnih kilometrov površine in pa 70 kilometrov dolgo, dokaj razčlenjeno obalo, najvišji vrh na otoku Pašmanu je Veliki Bokolj, ki se dviga 274 metrov nad morjem. Otok Pašman je na zahodu grajen iz krednih apnencev, na vzhodu pa iz dolomita. Z otokom Ugljanom je Pašman na prelazu Ždrelac povezan z mostom, s trajektnimi povezavami pa z Biogradom in Zadrom.

Najgosteje poseljen je sever otoka Pašmana, medtem ko je jug nekoliko manj poseljen, z več narave, več miru, tam pa je tudi mnogo manj nastanitvenih, nočitvenih turističnih zmogljivosti. Na zahodni obali Pašmana je razvit robinzonski turizem, ki je med turisti vse bolj priljubljen, saj ponuja izrazito tišino, mir in odmaknjenost od poletne gneče, videz robinzonskih hiš pa predstavlja tradicionalno kamnito otoško arhitekturo.

Na manj razčlenjeni in položnejši vzhodni obali otoka Pašmana se zvrstijo vsa otoška naselja: Ždrelac, Banj, Dobropoljana, Neviđane, Mrljane, Barotul, Pašman, Kraj, Ugrinić, Tkon.

Celoten otok Pašman ima le nekaj čez 3.100 prebivalcev. Seveda se ta številka, predvsem v poletnih mesecih zelo zviša zaradi prihoda turistov. Administrativno otok upravljata dve občini, občina Pašman zavzema 77 odstotkov otoka, občina Tkon pa ostalih 33 odstotkov.

Čeprav se zdi, da se danes na Pašmanu ljudje še zmeraj večinoma ukvarjajo predvsem z ribištvom in kmetijstvom, je očitno, da postaja turizem vse bolj pomembna in prevladujoča gospodarska panoga tudi na tem dalmatinskem otoku. Precejšnje število turistov prihaja sem  predvsem v iskanju miru, tišine, čudovite narave in hedonizma, okusne hrane in lepih (peščenih) plaž. Če ne marate hotelov, ampak bolj osebne vrste namestitvenih enot – potem ste na pravem mestu! Otok Pašman je namreč poln zasebnih sob in apartmajev, kampov ter robinzonskih in počitniških hišic.

Kakor na (skorajda) vseh otokih Jadrana, je bilo skozi zgodovino tudi življenje na otoku Pašmanu zelo težko. Ljudje so se le stežka prebijali skozi življenje, trdo so morali garati za vsako skorjo kruha. Verjetno najboljši uvid v preteklo življenje na Pašmanu podaja Interpretacijski center pomorske dediščine Tkon.

Na portalu emorje.com so med drugim zapisali: Občina Tkon je uspela adaptirati hišo v samem centru Tkona (obdaja jo steklen ovoj), v njej pa je našel prostor interpretacijski center.  S tem je Tkon pridobil pomembno vsebino za ohranjanje zgodovinskega spomina na čase, ki še danes kraj in otok identificirajo za ribiški. V centru, ki še enkrat več dokazuje, da je Pašman turistična destinacija s pomorsko zgodbo, je razstavljena stalna zbirka »Kunjke, ki so nahranile Kunjane«. Ta v najboljši mogoči meri prikazuje življenje ljudi na otoku, ki je bilo intenzivno poljedelsko in ribiško.

Kar se pogleda v preteklost oz. zgodovino tiče, je bil otok Pašman naseljen že v prazgodovini. Prav zaradi pomembnega Pašmanskega kanala kot zaščitene plovne poti je bila vzhodna stran otoka že v antiki dokaj gosto poseljena.

O tem pričajo ilirski kraji, arheološke najdbe iz rimskih časov, ostanki utrdb, rustikalnih vil, mozaikov, pa npr. iz kasnejšega obdobja kamniti kip sv. Mihovila iz 12. stoletja v Neviđanih in številni drugi zgodovinski spomeniki. Najstarejša znana imena otoka Pašmana segajo v rimsko kolonizacijo Flaveico ali Insula Postimana. Leta 1190 je pri Pašmanu potekala pomorska bitka med zadarsko in beneško mornarico, v kateri so »domače sile« porazile mogočne Italijane.

Neprecenljiv zgodovinski in kulturni pomen otoka Pašman je viden skoraj na vsakem koraku. Pašman ima večstoletno zgodovino in je povezana predvsem z vero, kulturno-zgodovinsko dediščino je najlažje opaziti skozi »prizmo sakralnih objektov«. Mimogrede; od leta 1050 je bil otok v posesti biogradske škofije, od leta 1126 zadrske nadškofije. Na otoku lahko obiščete celo dva samostana.

Prvi je frančiškanski samostan sv. Dujma v kraju Kraj. Ta samostan iz štirinajstega stoletja je poln čarobnih arkad, ki padejo v oči s svojo lepoto. Možen je tudi ogled muzeja, ki predstavlja predvsem zgodovinske obrti. Drugi pa je benediktinski samostan sv. Kuzme in Damjana iz dvanajstega stoletja na hribu Ćokovac tik nad slikovitim mestom Tkon. Markantna cerkev v sklopu samostana je bila nekoč središče glagoljaške književnosti, gotsko razpelo pa je morda najlepši detajl te cerkve.

Poleg obeh samostanov so na otoku Pašmanu na ogled tudi lepe, stare, večinoma kamnite cerkve. Ena najlepših je zagotovo Gospa od Loreta, ki se nahaja na Malem Bokolju, in cerkev Rojstva Blažene Device Marije, ki se prvič omenja že v srednjem veku.

Sredozemsko podnebje, ki prevladuje na otoku Pašman, bo turiste razveselilo s suhimi poletji. Povprečna temperatura morja poleti doseže 24 stopinj Celzija. Poleg prijetnih temperatur pričakujte pogoste vetrove; glede tega je Pašman zelo podoben večini jadranskih otokov.

Zahvaljujoč sredozemskemu podnebju so na Pašmanu zrasle številne vrste aromatičnih in zdravilnih rastlin, morje pa je polno različnih jadranskih školjk in rib (to vam zlahka dokažejo v številnih otoških konobah). Harmonija sožitja človeka z naravo ponuja vsakemu obiskovalcu otoka Pašmana priložnost, da preprosto uživa v zdravi in odlični mediteranski hrani, ki je na tem otoku, ki le čaka na vaš obisk, zmeraj pripravljena z veliko mero ljubezni.

Na otoku Pašmanu imate možnost kupiti svežo, doma pridelano zelenjavo in sadje iz lokalnih turističnih kmetij (na Hrvaškem imajo oznako OPG) ter sveže ribe v ribarnicah ali pa takoj po ribolovu neposredno od samih ribičev. Domačini neredko trdijo: »Rodovitna prst in čisto morje zagotavljata hrano, ki je ne morete poskusiti nikjer drugje na svetu kot prav na otoku Pašmanu«. Gostom domačini radi ponudijo dalmatinski pršut sušen na vetru, slani pašmanski sir, brodet, pečeno jagnjetino, hobotnico izpod peke.

Zjutraj, še pred dobrim kosilom, se številni turisti radi odpravijo na daljši sprehod ali treking, tek (še posebej je na Pašmanu reklamiran značilen otoški produkt t.i. »škarping« – tek po morskih skalah), ali pa se usedejo na kolo. Na Pašmanu sta popularni urejeni kolesarski stezi, ki vam bosta omogočili raziskovanje otoka na dva različna načina. Pot 8, ki je lažja, vas bo popeljala ob obali otoka Pašmana skozi več manjših vasic in krajev.

Če pa imate radi avanturo in zahtevnejše poti, je na Pašmanu za vas rezervirana pot 7, ki poteka po sredini otoka in večinoma po makadamski cesti. Ta vožnja pomeni uživanje v številnih razglediščih in pogledih z vrhov Pašmana proti Kornatom, pa tudi na drugo stran, ki gleda proti Pašmanskemu kanalu. Če se boste želeli osvežiti, se lahko spustite v enega od zalivov.

Turisti na Pašmanu najraje naskakujejo najvišji vrh Veliki Bokolj, Stražo (s čudovitim opazovališčem) in pa Pustograd. Ker so od utrdbe Pustograd ostali le delni kamniti zidovi, je Pustograd znan predvsem kot razgledišče, s katerega se nudijo spektakularni pogledi na Kornate, Vransko jezero, Pašmanu bližnje otočke in Pašmanski kanal.

Razgledišče je le na višini 108 metrov nad morjem, zato se lahko v ta športni podvig podajo otroci in kot starejši. Vendar ne pozabite, da je vzpon res strm in nikar ne hitite, sploh pri spustu, ker je veliko drobnih kamnov, ki so precej spolzki in nevarni za poškodbe gležnjev.

Veliki Bokolj pa je najvišji vrh otoka Pašmana, visok je 237 metrov. Na vrhu Velikega Bokolja boste zagledali krožno obzidje, ki spominja na ruševine stare utrdbe, v resnici pa služi le kot čudovita razgledna točka, s katere lahko uživate v pogledu na fascinantno okolico. Wikipedija med vrhove Pašmana uvršča še naslednje hribčke: Oštro (254 m), Semica (199 m), Straža (180 m), Jakovljev vrh (178 m), Mali Bokolj (164 m), Cudonjin (146 m) in Martinjak (139 m). So vsi razgledni? Hm, gremo preverit?! 🙂

Vem, da se velika večina turistov med dopustom ne želi ukvarjati s kakšnim pretiranim športnim udejstvovanjem, ampak hoče predvsem počivati in lenariti na lepi plaži. Če pa vendarle spadate med manjšinske ljubitelje aktivnih počitnic, lahko na otoku Pašmanu uživate tudi v odbojki na mivki, balinanju, igranju tenisa.

Če ste ljubitelj morskih športov, najemite jadrnico, čoln ali vodni skuter in raziščite vse najbolj skrite plaže in kotičke na otoku. Otok Pašman je skupaj z otoki in otočki v Pašmanskem kanalu odlična destinacija tudi za ljubitelje snorkljanja in potapljanja. To območje je polno zalivov in zalivčkov z zanimivim podvodnim svetom. Večina najboljših potapljaških mest vključuje tudi atraktivne podvodne vhode v jame in »kaverne«.

Sicer je otok Pašman bogat tudi z jamami in brezni (ki imajo vhod na kopnem). Večina teh jam je zelo težko dostopnih, zato je ta način nevarnega raziskovanja bolj primeren le za tiste bolj avanturističnega duha, ki si želijo polno dozo adrenalina. Nasvet: če niste zares izkušen raziskovalec, raje ne razmišljajte o tej počitniški dejavnosti. Mogoče bi se vendarle raje odpravili na eno izmed prekrasnih plaž na Pašmanu?

Plaž, tudi zelo raznolikih, na Pašmanu ne primanjkuje. Ker pa bomo plažam na Pašmanu namenili poseben članek, bomo plaže ob tej priložnosti le poimensko našteli: Soline, Matlovac, Sovinje, Lučina, Jasenice, Barotul, Mrljane, Vruljice, Južnja (Studenac), Plažina, Poljane, Bartovica, Vitane, Ugrinić, Zaklopica, Tratica, Dužica, Neviđane-Lokva, Dobropoljana, Banj, Ždrelac-Matlovac.

In (zvečer), ko nam je dolgčas, če nismo ravnokar na kakšnem enodnevnem izletu, se odpravimo še na kakšno zabavo. V poletnih mesecih se pogosto organizirajo »ribiške fešte«, veselice, ki so neizogiben del doživetja, ki ga morate doživeti na Pašmanu. Ni pomembno, ali radi jeste ribe ali ne, saj bistvo »ribiške fešte« (veselica, žur) ni v ribah, ampak v druženju, smehu, rajanju, plesu in zabavi.

Ko »ribiške fešte« ni, pa se na Pašmanu v skoraj vsaki konobi zmeraj najdeta domače vino in dalmatinska pesem. Če nam bo sreča naklonjena, bomo na Pašmanu naleteli še na kakšno drugo prireditev, npr: Ždreške Lazi ali „Putovi Ždrelac“, mednarodni folklorni festival (v Dobropoljani), festival klap, filmske večere, sejem otočnih izdelkov, jadralsko regato »Đir po konalu«, srečanje mopedistov, plavalni maraton, stare igre z naslovom »Mišulića Siđa«, lutkarsko predstavo in celo slovensko noč.

Če imate radi naravo bolj kot vse in če hrepenite po pravem, mogoče robinzonskem, dopustu z mnogo manj gneče in nekoliko bolj spodobnimi cenami kot na nekaterih nekoliko bolj razvpitih otokih srednje in južne Dalmacije, izberite otok Pašman, saj se ne boste zmotili.

Na uradni spletni strani TZ Pašman, www.pasman.hr, je bilo nekoč zapisano: »Pašman. Otok, ki nima meja. Otok sreče in radosti, malih ljudi z velikim srcem. Pašman nas, kljub svoji majhnosti, zlahka osvoji in zasvoji.« Danes pa je pred nas vržen dodaten izziv: »Izzivamo vas, obiščite Pašman in prebudite pozabljeni del sebe!« In samozavestno dodajajo: »Ko boste enkrat dopustovali na Pašmanu, se boste vedno vračali, v to smo prepričani«.

Občina Tkon, njena turistična skupnost pa na svoji spletni strani www.tzo-tkon.hr zapiše: »Ponujamo vam oddih v prijetnem okolju, polnem neraziskanih čarov, ki jih ponuja kombinacija narave in tradicionalnega otoškega načina življenja«. Bomo sprejeli izziv/ponudbo?!  Se bomo, tako kot je zapisal slovenski časopis Dnevnik, na otok Pašman odpravili po utrinek sreče in harmonije?! 🙂

Ps. Tekst Valentina Vučičić iz kookylovestotravel.com, foto TZ Pašman in TZ Tkon.